info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
3. 12. 2004

Investitor z javnim mnenjem, DAL in ZAPS pa z okroglo mizo v Cankarjevem domu

Uredništvo
Skoraj dva meseca je že minilo od razglasitve rezultatov Preventinvestovega natečaja za Kolizej. Društvo arhitektov Ljubljana ter Zbornica za arhitekturo in prostor sta se vendarle odločila ponovno skupaj oglasiti in o Kolizeju prirejata okroglo mizo v Cankarjevem domu. Medtem pa investitor dela javnomnenjske raziskave, da bi ugotovil kolikšno podporo uživa njegova vizija za območje Kolizeja med meščani.

58% odstotkov Ljubljančanov, ki so v javnomnenjski anketi o gradnji novega Kolizeja odgovorili, da poznajo problematiko te stavbe, podpira načrt gradnje. Raziskava je zajela 600 Ljubljančanov in 900 prebivalcev iz drugih delov Slovenije. Pojavlja se seveda vprašanje v kolikšni meri so vprašani zares poznali projekt.

Očitno pa investitor išče podporo v javnem mnenju, na probleme česar smo že opozorili v enem prejšnjih prispevkov. V Ljubljani je čutiti pomanjkanje vidnejših znakov razvoja v prestolnici. Meščani so naveličani nerealiziranih projektov ter prizidkov. Takšno razpoloženje je več kot očitno posledica dolgoletne prostorske ne-politike in pomanjkanja strateških razvojnih projektov. Ker ima v takšnem ozračju že vsaka gradbena namera možnost, da bo dobro sprejeta, so številni zadovoljni tudi s predlogom za novi Kolizej. Ni več pomembno kako, samo da bo tudi v središču prestolnice končno nekaj novega in navdušujočega.

Društvo arhitektov Ljubljana in Zbornica za arhitekturo in prostor pa v vabilu na okroglo mizo ugotavljata, da je prav ob natečaju za novi Kolizej potrebno "javno odpreti interdisciplinarni dialog na temo: v kakšni Ljubljani hočemo pravzaprav živeti."

Na okroglo mizo zato vabita "tudi investitorja natečaja, člane ocenjevalne komisije, predstavnike inštitucij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in urejanjem prostora, županjo Ljubljane in vse, ki jih ta intrigantna in aktualna tema zanima in jim je mar za prihodnjo usodo našega mesta."

Okrogla miza bo v sredo 8. decembra 2004 ob 18.00 v Štihovi dvorani v Cankarjevem domu. Vabilo je v priponki spodaj.


Več:
>>Vabilo na okroglo mizo
>>Akcije / Novi Kolizej

Starejši prispevki:
>>Kolizej, novo kulturno srce Ljubljane? / Trajekt, 23.11.2004
>>Odločitev o novem prostorskem aktu... / Trajekt, 3.11.2004
>>Kdo je zagotavljal Prevent Investu... / Trajekt, 27.10.2004
>>Kolizej med zvezdniškim natečajem... / Trajekt, 12.10.2004
>>Ljubljanski urbanisti kršijo... / Trajekt, 6.10.2004
>>Obdobje problematičnih vabljenih... / Trajekt, 14.07.2004
>>Mnenje Ministrstva za okolje prostor in energijo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

martin
Brez naslova, 3.12. 2004, 15:55

V prvi vrsti so ad hoc ankete o podpori javnosti s strani investitorja že vnaprej subjektivne in zato niso merodajne. Drugič pa so irelevantne, ker se laična javnost ne ukvarja s t.i. prostorsko kulturo in izgradnja Kolizeja zato ni v domeni meščanov. Vsekakor je dobrodošlo, da se dobre projekte v mestu podpira širše, vendar v situaciji kot je ta, ko obstaja polno strokovnih, argumentiranih dilem in medsebojnih diferenc v stroki, podpora javnosti postane drugotnega pomena.

Anonimnež
Brez naslova, 4.12. 2004, 14:16

Res je in pri Kolizeju se pojavljajo preočitne dileme za njegovo realizacijo v tej podobi. Veseli me tudi naslednje stališče javnosti: "Zanimiv pa je tudi podatek, da štirim petinam vprašanih ni prav, da je investitor Novega Kolizeja natečaj zaprl za slovenske arhitekte."

Karl
najprej pravni red, nato strokovno zadovoljiva vsebina, 6.12. 2004, 21:44

Na nivoju države (in ne samo v Ljubljani) vlada prostorski nered. Že več let ne deluje urbanistična inšpekcija.
Predlog: na državni ravni naj se ustanovi posebna služba urbanistične inšpekcije za nadzor nad izvajanjem prostorske zakonodaje na državnem, lokalnem in zemljiškem nivoju. Sedanja oblika nadzora s strani MOPe ne zadošča.
Ko bo vzpostavljen red v izvajanju veljavne zakonodaje, se bo lahko resno bila tudi bitka za kvalitetno vsebino, sicer ta ne pride do veljave, ker se jo sproti prilagaja posameznim bolj ali manj močnim interesom.


Andrej
Brez naslova, 9.12. 2004, 08:25

Kaj se je v zadnjih desetih letih zgradilo na področju MO Ljubljana?
Odgovor žal vsi poznamo.
Strinjam se, da je potrebno čim več razprav, vendar NE šele takrat, ko nam potencialni vlagatelj "vrže kost". Zato bodimo konstruktivni in naj se že enkrat spelje vsaj en "večji" projekt v Ljubljani.


Anonimnež
Brez naslova, 9.12. 2004, 15:06

Pa dajmo na tak "priročen" način postaviti na podlagi mednarodnega arhitekturnega natečaja lično oblikovano, veliko dobro zavarovano shrambo atomskih odpadkov kot "nadomestno gradnjo" nekje v centru mesta z nekaj vzporednega javnega programa, pa bomo imeli vsi koristi - arhitekti arhitekturni dogodek (kar je za nekatere med nami očitno edino pomembno pri vsem skupaj), mestni proračun denar, država se bo znebila neprijetnega tovora, vsi skupaj pa bomo dobili spomenik svoji dobi in stanju duha v družbi..

Luka
Brez naslova, 9.12. 2004, 17:18

Mene pa čudi, da ni nikakršnega odziva na včerajšnjo okroglo mizo, ki je mimogrede poleg dolgoveznih komentarjev postregla z nekaj odličnimi dobro argumentiranimi pogledi posameznikov. Predvsem bi rad izpostavil prispevke S. Ostana, J. Koželja, J. Rožiča in udaren, vendar opravičen komentar Jazbinška iz klopi. Vse pohvale za iskrene misli.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Podatki iz javnomnenjske ankete o kateri so mediji že poročali pravijo, da se 35% vprašanih strinja, da je treba stari Kolizej podreti in na njegovem mestu zgraditi nov objekt. Le malo manj je tistih, ki bi ga ohranili v zdajšnji, a obnovljeni podobi, ali pa predlagajo združevanje stare in nove arhitekture. Projekt Neutelings in Riedijk arhitektov za Novi Kolizej dobro ali deloma pozna skoraj dve tretjini vprašanih, vendar si je razstavo ogledalo le 5% vprašanih. Kar dve tretjini vprašanih menita, da zmagovalna rešitev ni primerna, dobrim 37% pa je všeč. Zanimiv pa je tudi podatek, da štirim petinam vprašanih ni prav, da je investitor Novega Kolizeja natečaj zaprl za slovenske arhitekte.

Načrt za Novi Kolizej za več kot polovico ni primeren / Delo, 26.11.2004




na vrh