info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 12. 2004

Muzejski večeri v zaspanem Arhitekturnem muzeju

Matevž Čelik
V sporočilu za javnost, ki ga je posredoval Arhitekturni muzej Ljubljana, nam sporočajo, da muzej v letu 2005 pripravlja nov popularizacijski program, poimenovan Muzejski večeri. Prireditev naj bi bila namenjena tako muzejski in strokovni publiki, kot tudi širši javnosti. Kaj natančno naj bi muzejski večeri bili, v sporočilu ni zapisano. Zaenkrat vemo samo, da bodo potekali enkrat mesečno, prvi ali drugi torek v mesecu, razen v poletnih mesecih. Nosilci večerov bodo kustosi muzeja.

Vsekakor bi si želeli, da je napoved muzejskih večerov v AML znak, da se muzej prebuja iz otopelosti in namerava delovati bolj odprto, transparentno in z več širine, kot smo je vajeni. Muzej, ki se je proglasil za osrednjo slovensko muzejsko ustanovo na področju arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije, si je namreč znotraj pomembnega dela strokovne javnosti v preteklih letih ustvaril zelo negativno podobo.

Vzrok majhnega ugleda arhitekturnega muzeja je predvsem premajhna aktivnost muzeja, ki si sicer pripisuje pomembno vlogo. Poleg stalne razstave o Jožetu Plečniku je po dostopnih podatkih muzej letos ponudil prostore le še razstavi ob 100 letnici rojstva Arneja Jacobsena (ki je bila delo Danskega centra za oblikovanje) ter razstavi ob Bienalu industrijskega oblikovanja. Še ena od razstav o Plečniku, razstava "Jože Plečnik, moderni klasik", ki je letos gostovala v Regensburgu in Wroclawu pa je stara že štiri leta, saj so jo prvič postavili že leta 2000.

Primerljive evropske ustanove imajo pester celoletni program, ki vsak mesec ponudi nekaj novih prireditev. V Arhitekturnem centru na Dunaju je samo na decembrskem koledarju 9 prireditev, ki obsegajo med drugim pregledno razstavo sodobne avstrijske arhitekture, razstavo urbanističnih rešitev za špansko Valencio, razstavo avstrijske urbanistične nagrade Otto Wagner, prezentacijo razglednic avstrijskih arhitekturnih fotografov, razstavo natečaja za nove dunajske železniške postaje in delavnico za mahne otroke. Nizozemski arhitekturni institut trenutno ponuja na ogled štiri različne razstave. Verjamemo, da od AML-ja ne moremo pričakovati tako obsežne produkcije. Težko pa je tudi razumeti, da letos AML v lastni produkciji ni bil sposoben pripraviti niti ene same razstave.

Že lani smo zato Arhitekturnemu muzeju v poročilu "Prostorska kultura" podelili črno piko. Letos prav nič ne kaže, da bi jo prečrtali. Kot nas je v enem od komentarjev na Trajektu opozoril tudi naš bralec, je AML že več kot dvajset let, "zgolj v preteklost (ene same osebnosti) zazrta in v lagoden spanec zasanjana institucija." Kot pravi naš bralec je ta ustanova "pravočasno ukinila prisotnost javnosti v svojem Strokovnem svetu", da bi lahko odgovorni v muzeju nemoteno in brezskrbno sanjali naprej.

Dvome pa vzbuja tudi nastop direktorja AML v promocijski publikaciji za Novi Kolizej. V njej najprej pove, da pripada stroki, ki varuje zgodovinske vrednote, že v isti sapi pa ugotavlja, da prihodnji razvoj Ljubljane "ne sme postati talec Kolizeja". V nadaljevanju pa rušitev Kolizeja podpre še z ugotovitvijo, da gre "za zgodovinski, prelomni dogodek, ki na tem področju reflektira novo stvarnost mednarodne kulturne vpetosti slovenstva."

Če se o tem, kaj bodo ponudili novi popularizacijski večeri v Arhitekturnem muzeju želite prepričati na lastne oči in ušesa, lahko obiščete prvi muzejski večer, ki bo v torek, 14. decembra 2004, ob 18.00 uri v AML na Fužinah.


Več:
>>Arhitekturni muzej Ljubljana
>>Architektur Zentrum Wien
>>NAI

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miha klinar
aml, 13.12. 2004, 13:38

Spoštovani, ob obisku bienala BIO se mi je postavilo vprašanje izkoriščanja prostorskih možnosti, ki jih poseduje aml. Sam se ne spominjam razstave v prenovljenem objektu, zato me je spoznanje, da takšni prostori obstajajo, vzpodbudilo k razmišljanju o pomanjkanju programskih ambicij vodstva aml. S tem komentarjem se pridružujem vaši pobudi o razpravi na temo aml-ja, toliko bolj, ker se mi zdi, da so samoinicativne pobude institucij navadno umeščene v čas političnih sprememb in živijo toliko časa kolikor je pač nujno potrebno.
Lep pozdrav, miha klinar


Anonimnež
razstave, 15.12. 2004, 11:56

Obiskala sem rasztavo o A. Jacobsenu. Taka razstava bi lahko stala kjerkoli - muzeju res ni bilo potrebno storiti veliko zanjo!!! Kritika povsem upravicena!!!

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh