info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 12. 2004

Novejša arhitekturna dediščina opozarja nase

Uredništvo
Udeležite se tiskovne konference ob akciji Arhitekturna dediščina 20. stoletja, ki jo ob podpori Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije pripravlja Društvo arhitektov Ljubljane. Dobimo se v četrtek, 23. 12. 04 ob 11h v zgornji pasaži Maximarketa. Z vašo udeležbo boste potrdili potrebo po spremebi odnosa do moderne arhitekturne dediščine in prispevali k naporom, da se arhitekturno produkcijo podrvže tekočemu vrednotenju, ki edino lahko prepreči nepremišljeno uničevanje stare in nove arhitekture v prihodnosti.

Slovenci smo znani po tem, da imamo težave s svojo identiteto. Mimogrede smo se pripravljeni navduševati nad tujimi zgodbami in podobami, težko pa nam gre v glavo, da sta tudi življenje in prostor okrog nas vredna pozornosti, spoštovanja in tudi občudovanja. Slovenska moderna arhitektura ni pri tem nobena izjema. Čas v katarem je nastajala je bil poseben čas, ki je zaradi posebnega odnosa do ustvarjalnosti, izjemnosti in posameznosti izzvenel v nenavadno spominsko praznost. Deluje kot da bi v želji, da bi čimprej opravili z vsemi neprijetnimi značilnostmi neke dobe, najraje pozabili tudi na njene dosežke. Tudi zato se slovenske moderne arhitekture pogosto zavemo šele takrat, ko je zanjo že prepozno – tik pred rušitvijo ali po njej. Aktualno ravnanje z dediščino slovenske arhitekture 20.stoletja kaže, da širša javnost še zelo slabo razume govorico moderne arhitekture.

Stavbe, kot so Narodna in univerzitetna knjižnica arhitekta Jožeta Plečnika, Nebotičnik arhitekta Vladimirja Šubica, Trg Republike Edvarda Ravnikarja, kompleks Astre Savina Severja, hotel Bellevue na Pohorju arhitekta Ivana Kocmuta in druga dela generacij naših predhodnikov so gradila naš prostor in mu dala značilno podobo. Tudi sodobna arhitektura sooblikuje tisto identiteto Slovenije, zaradi katere danes postajamo vse bolj prepoznavna in turistično zanimiva država.

Društvo arhitektov Ljubljane se je zato odločilo, da bo začelo z akcijo obeleževanja moderne arhitketurne dediščine . Takšno obeleževanje naj bi prispevalo k prepoznavanju pomena arhitekturne dediščine polpretekle dobe za našo kulturo in pripomoglo k bolj občutljivem odnosu do njenih prostorskih in oblikovnih značilnosti. "Ker se zavedamo, da lahko le ohranjena dela izkažejo vse svoje kvalitete", pravi Miha Dešman za Društvo arhitketov iz Ljubjlane, "smo se odločili, da bomo označili izbrane stavbe iz tega obdobja s posebnimi tablicami, na katerih so zapisana imena stavb, njihovi avtorji in leto izgradnje." Za začetek so izbrali 50 takšnih stavb po vsej Sloveniji, postopoma pa jih bodo označili še več. Poleg tablic bodo izdali še razglednice in plakat, na katerem je predstavljen in na tak način katalogiziran izbor objektov.

Akcija DAL, ki jo je omogočilo Ministrstvo za okolje in prostor bo stekla 23 decembra 2004 v zgornji pasaži Maximarketa. V tednu od 21.12. do 28.12.2004 bodo predstavniki DAL namestili večino tablic in razposlali seznam arhitekturne dediščine 20. stoletja ter gradivo vsem upravnim enotam in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Morda bodo s tem vplivali na še bolj pozorno obravnavo posameznih objektov dediščine.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Lipnik
Garažna hiša na Poljanski, 22.12. 2004, 16:09

Ravnokar so menjali okna na fasadi garažne hiše na Poljanah.
Po novem dobivajo okenske odprtine nov izgled - nove šipe so iz polprozornega stekla, tako da se vidi ves nered za njimi, stiki med šipami so poudarjeno razvidni.
Vse skupaj spreminja izgled fasade objekta, za to je pomembno vedeti, ali so pri tem sploh sodelovali arhitekti in če so bile upoštevane avtorske pravice prvega projektanta glede detajlnega oblikovanja fasade?
Če se temu ne bo posvečalo dovolj skrbi, težko pričakujemo, da bomo uspeli ohraniti sodobno arhitekturno dediščino na nivoju.


andrej
Brez naslova, 22.12. 2004, 21:25

Pohvale za pobudo. Upam, da bo obrodila sadove in opozorila javnost na brezobzirno poseganje v ključne in brez dvoma kakovostne arhitekturne spomenike moderne dobe.

ira
Odlično, 23.12. 2004, 08:54

Upajmo, da je to začetek procesa, ki bo dal stvarne rezultate. Na kakšen način je mogoče podati predlog za zaščito? Ob vseh do sedaj pripravljenih pregledih človek vselej pogreša še kakšno zanimivo in kvalitetno stavbo iz svojega okolja. Pred leti so se tega zelo resno lotili v Angliji in na podlagi zelo jasnih in mednarodno uveljavljenih strokovnih kriterijev in z izobraževalnimi akcijami za široko inventarizacijo prosili tudi prebivalce in uporabnike takih stavb, kar je pripomoglo k popularizaciji teme in že na začetku vpostavilo boljše razumevanje in sodelovanje med uporabniki in džavo oziroma občino.

tine
Brez naslova, 23.12. 2004, 15:53

Ker sem zasledil tole temo na Trajektu, sem se odpravil do Maximarketa in poiskal to tablico. In res sem jo našel nekje zgoraj nad Globturjevim vhodom. Dobro, sem si misli, saj je prav, da je tu, tudi njen izgled ni vprašljiv, pohvalno lahko rečem, zmotilo pa me je nekaj drugega. Ko sem na sosednji Ravnikarjevi hiši (DZS) zagledal plakat, ki navaja, kateri naj bi bili ti kulturni spomeniki (t.i. Arhitekturna dediščina 20. stoletja), mi je zastal dih. Najprej je navedenih nekaj stavb, ki si tak naslov in obravnavanje brez dvoma zaslužijo, proti koncu pa zagledam: Občina Sežana, novi Peglezn, Srednja zdravstvena šola, Pokopališče Srebrniče in kmalu mi je postalo jasno, da akcija le ni tako altruistično zamišljena, ampak je v prvi vrsti velika samopromocija peščice avtorjev, profesorjev FA. Nezaslišano! V čem si Zdravstvena šola Jurija Kobeta ali sežanska Občina zaslužita naziv arhitekturne dediščine prej, kot katerakoli druga izmed kakovostnih arhitektur po Sloveniji, nastalih od osamosvojitve dalje. Takih, ki so presežki nekaterih omenjenih, je kljub vsemu kar nekaj. Spoštovani gospodje šli ste predaleč. Vaša samopašnost in elitizem postajata neobrzdana. Razglasitev nakaj let stare arhitekture za kulturno dediščino je akt brez primere v svetu in izkazuje očitno ignoranco, da ne rečem arhitekturni etatizem. Žalostno, na videz plemenito dejanje izkoristiti za samopromocijo te vrste!

Marko
Slab okus v ustih, 24.12. 2004, 15:50

Težko je razumeti slovenclje, ki iz vsega naredimo "eno štalo". Sedaj bomo označili objekte sodobne arhitekture - in pri temu še malo pristavili lončke. Očitno arhitektura zares potrebuje očiščenje arhitekturnega Avgijevega hleva. Heraklej je združil dve reki, da pospravita vso svinjarijo. Ali v tem tiči izgubljena priložnost natečaja za ureditev Ljubljanice in Grubarjevega kanala? In kdo bo Heraklej?

bojan
15. letna distanca, 27.12. 2004, 18:53

Se popolnoma strinjam s Tinetovim pisanjem in kratko dodajam: precej naše novejše arhitekture je po mojem mnenju slepa preslikava evropske trendovske arhitekture, ki bo svojo dejansko kvaliteto pokazala šele čez 15 let, zato v ta seznam ne bi tlačil arhitekture mlajše od leta 1990.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Akcija Društva arhitektov pred Maksimarketom se bo zgodila ob času, ko je neposredno ogrožen Trg Republike z vsemi objekti: Maksimarketom, obema stolpnicama in ploščadjo ter zelenimi ureditvami v okolici. Predvsem slednje je že dolgo zanemarjeno in nevzdrževano. To dejstvo, glede na to, da gre za trg pred slovenskim parlamentom meče slabo luč na celoten odnos družbe do urbanega prostora in prostorske kulture. V zadnjem času pa v potekajo tudi intenzivna prizadevanja za ohranitev pred kratkim zaprte knjigarne DZS ob Šubičevi (avtor Edvard Ravnikar s sodelavci), ki je skupaj s Plečnikovo gimnazijo spomenik lokalnega pomena. V knjigarno naj bi se vselilo trgovsko podjetje, ki je že pripravilo projekt prenove. Projekt predvideva korenite spremembe interierja in fasade, ki bi objektu odvzele pomembne kvalitete. Obstoječ interier je zasnovan v več nivojih in na domiselen način vključuje konstruktivne elemente z drevesastimi AB podporami. V interierju in na fasadi je več kvalitetnih detajlov, ki so ključnega pomena v razvoju ljubljanske arhitekturne šole.


Trg republike, Ljubljana
Edvard Ravnikar, 1960-84
dediščina



Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana
Savin Sever, 1963-66
dediščina



Trgovska hiša v Šiški, Ljubljana
Miloš Bonča, 1960-64
predlagana za spomenik državnega pomena



Hotel Bellevue, Mariborsko Pohorje
Ivan Kocmut, 1955-58
dediščina



Trgovska hiša Globus, Kranj
Edvard Ravnikar, 1969-72
ni statusa

na vrh