info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 12. 2004

Je v žiriji manjkal konstruktor mostov?

Borut Dobovišek
Pripombe na nekatere točke Zaključnega poročila o delu ocenjevalne komisije javnega anonimnega natečaja za ureditev prostora Ljubljanice in Gruberjevega prekopa.

Natečajna dela so razstavljena v prostorih bivše trgovine Slovenija Šport pri Ajdovščini v Ljubljani. Na splošno si obiskovalec razstave pridobi vtis, da gre tu za več natečajev, da je bila komisija zato preobremenjena in se ni mogla v zadostni meri posvetiti posameznim delom ter da je med člani komisije manjkal konstruktor mostov.

Naj povem na začetku, da sem sodeloval pri preverjanju nosilnosti konstrukcije elaborata št. 3 (sl.1) za brv pri Špici, zato komentiram le izbor nagrad za to brv. Iz zaključnega poročila komisije povzemam glavni argument, zaradi katerega naš elaborat ni bil uvrščen v ožji izbor (citat): „Niveleta mostu na sredini je za 2,1 m višja kot niveleta bregov, kar je v priloženi fotomontaži na pogled zanimivo in primerno za tak prostor, pri uporabi mostu (brvi) pa za pešca manj prijetno in manj pregledno glede na to, da je zaprt pogled na drugo stran mostu“. Obiskovalec razstave je presenečen, da komisija podobne pomanjkljivosti (višinska razlika cca 1,8 m je zaradi dodatnega 30cm visokega temenskega izbočenja pri elaboratu 3 v bistvu praktično enaka) ni opazila pri prvo nagrajenem elaboratu „22“. Komisija je spregledala tudi dejstvo, da ukrivljenost nivelete ni pogojena s konstrukcijskimi zahtevami. Če bi bilo za uporabo brvi primernejše, bi bilo mogoče ukrivljenost nivelete zmanjšati ali odpraviti pri enem ali pri drugem elaboratu.

Ukrivljena niveleta je v obeh primerih pogojena z oblikovnimi vizijami arhitektov. Citiram arhitektovo vizijo iz elaborata št. 3 (glej sl. 1): „Za tistega, ki ga prečka, je most kot leteča preproga, ki se je ustavila nad reko in omogoča prečkanje kanala na mestu, kjer je bilo to že dolgo potrebno, pa prej ni bilo mogoče. Čudovit Botanični vrt bo z mostom postal del Prul, ki so vrtni podaljšek starega mestnega središča. S stranskih pogledov zračna konstrukcija paličja prinaša potrebno prostorsko dinamiko v raven in pust Gruberjev kanal. S toka reke in Karlovškega mostu se most vzpne kot mavrica nad vodno gladino in poudarja ravnino Barja s silhueto Krima v ozadju. Zaradi tega pogleda proti jugu most ni namenjen le prečkanju, na vrhu je razširjen in tako nadaljuje tradicijo ljubljanskih mostov, ki dajejo posebno pozornost občutku in doživljanju zračnega prostora nad vodo. Ograja se razpira in zapira glede na oženje in širjenje mostu in kljub veliki odprtosti proti sredini povečuje občutek varnosti.“

Ocenjevalna komisija je za izvedbo predlagala prvo nagrajeni elaborat št. 22. Predlog za izvedbo tega projekta zahteva po mojem mnenju premislek.

Nagrajeni elaborati so bili izbrani po precej splošnih kriterijih (citat): „V izbor so prišli predlogi s čimbolj lahkotno izvedbo in enostavnim potekom, z najprimernejšim temeljenjem opornikov na uvrtanih kolih in z izbiro primernega nosilnega materiala za predvideno razpetino.“ Med kriteriji pogrešam upoštevanje sožitja z okoljem, namembnosti brvi in izgleda brvi z vodne površine Gruberjevega kanala, po katerem je predvidena vodna pot. Iz elaborata št. 22 je komisija povzela naslednjo vizijo avtorjev (citat): „Avtorji ugotavljajo, da peš in kolesarska brv na Špici nima tiste retorične funkcije, ki je značilna za mostove v urbanem okolju historičnega mestnega jedra. Most na Špici povezuje mesto preko Gruberjevega prekopa z zelenim zaledjem. Zato je primarni izraz brvi njena inženirska kultura, ki se manifestira z lahkotno izvirno zasnovo, ali natančneje z dematerializacijo konstrukcije”. Če razumemo, da se lahkotnost zasnove in dematerializacija odražata v izgledu konstrukcije, potem igra tu višina konstrukcije (statična višina, debelina) bistveno vlogo. Na višino konstrukcije pa vpliva pred vsem izbira nosilnega sistema.

Največjo dematerializacijo konstrukcije omogočajo vrvni sistemi, ki pa so pri sidranju vrvi zahtevnejši. Komisija je odklonila elaborat št. 4 (sl. 2) ker so jo motili betonski oporniki, spregledala pa je, da bi bilo mogoče zagotoviti sidranje tudi manj opazno.

Pri ostalih sistemih lahko v grobem izbiramo med dvema tipoma konstrukcije, med prosto ležečim na obeh bregovih in drugim, ki se v bregova opira tudi v horizontalni smeri. Prevzem poševnih reakcij lahkih brvi ne predstavlja velikega problema. Pri konstrukciji elaborata št. 3 bi za to zadoščali betonski temelji pod zgornjim in spodnjim pasom loka, povezani medsebojno z betonsko ploščo in le po potrebi podprti z uvrtanimi koli. Za natančen izračun temeljev ni bilo podatkov.

Ocenjevalna komisija je nagradila samo prosto ležeče konstrukcije, take, pri katerih je statična višina največja na sredini razpetine, kjer je pri pogledu s prekopa pa tudi ob prehodu najbolj opazna. Pri konstrukcijah, ki so podprte tudi v vodoravni smeri, je statična višina na sredini razpetine lahko minimalna, ob bregovih pa, kjer je največja, je konstrukcija zakrita z obrežnim rastlinjem.

Slike 3 do 5 prikazujejo prva dva nagrajena elaborata št. 22 in št. 20 ter odklonjeni elaborat št. 3 v pogledu z vodne poti Gruberjevega prekopa. (Avtorjem se opravičujem za samo približni posnetek njihovih konstrukcij). Ocenjevalna komisija je upoštevala tudi kriterije kot „izvirnost in racionalnost rešitve“, pri prvo nagrajenem predlogu je pohvalila „konstrukcijsko duhovito in likovno estetsko skladno rešitev”, pri tretje nagrajenem pa “inovativno in domiselno rešitev”. Če bi bile te pohvale utemeljene, bi morda lahko zagovarjali večjo prisotnost konstrukcije v naravnam okolju s prikazom naših inženirskih sposobnosti. Vendar menim, da pohvale niso utemeljene.

Pri prvo nagrajeni rešitvi me moti njena konstrukcijska neiskrenost. Konstrukcija izgleda kot lok, v resnici pa gre za navaden prosto ležeči nosilec. Tudi njene “peruti” so bolj v okras in konstrukcijsko niso neobhodno potrebne. Stranici mostu sta nagnjeni in tako kot nosilni element slabše izkoriščeni. Če se za globalno nosilnost izrabijo nosilci pohodne površine, ki ležijo sedaj neizkoriščeni v bližini nevtralne osi, se je možno z nekoliko ojačenim spodnjim pasom izogniti vsemu zgornjemu poševnemu delu konstrukcije, to je tistemu,ki je z vodne gladine in ob prehodu čez most viden v vsej svoji širini. Na ta način bi bila konstrukcija še bolj dematerializirana in bi izgledala tako, kot prikazuje slika 6. Ostane pa vprašanje neizrabljene oblike loka, če je konstrukcija prostoležeča.

O inovativnosti in domiselnosti tretje nagrajene rešitve je težko govoriti, ker je preveč podobna mostu preko Drave v Gradcu. Med natečajnimi elaborati jih je kar nekaj, ki jim lahko opišemo kot „deja vu“. Nič nimam proti uporabi neke tuje konstrukcijske inovacije, če je ta smiselna. Moti pa podobnost s projekti poznanih konstruktorjev, pri katerih je konstrukcija podrejena formi, včasih tudi posiljena. Menim da so to enkratne avtorske stvaritve, ki jih ni spodobno imitirati.


Več:
>>Natečaj za Ljubljanico uspel..., TrajekT 03.01.2005

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Luka
Brez naslova, 23.12. 2004, 16:08

Prof. Dobovišku pohvale za iskren in argumentiran komentar na odločitev ocenjevalne žirije, ki je za glavnino arhitektov najmanj nestrokovna, če ne celo sporna in vprašljiva, ne samo s konstrukcijskega vidika, pač pa tudi z vidika estetike in strokovne etike, o katerih se tako rado razpravlja.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

slika 1
Elaborat št. 3



slika 2
Elaborat št. 4, prednapeti kabli



slika 3
Elaborat št. 22 (prva nagrada)



slika 4
Elaborat št. 20 (druga nagrada)



slika 5
Elaborat št. 3 (nenagrajen)



slika 6
Elaborat št. 22 (brez "peruti")


na vrh