info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
3. 1. 2005

Natečaj za Ljubljanico uspel, nekateri imajo pripombe

Matevž Čelik
Natečajno prakso v Sloveniji še kar naprej spremlja nezadovoljstvo. To ne bi bilo nič posebnega, če bi po koncu vsake tekme le nezadovoljni poraženci iskali morebitne krivice, ki so jim bile storjene. Vendar v analizi natečajne prakse zadnjih let opažamo predvsem probleme, povezane z izvedbo natečaja kot postopka za pridobivanje najboljše rešitve.

Na natečaj za ureditev prostora Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, ki so ga v mestu poimenovali tri v enem, je prispelo 30 elaboratov, ki so jih prispevali domači avtorji. Komisija je prejela različno obsežne naloge, ker je bil natečaj razdeljen na več podnalog in so avtorji lahko izbrali le določen del. Jurij Lenard je po odpiranju natečajev novinarki Dela dejal, "da so sodelujoči resno zagrizli v izziv, tako da nas čaka zahtevno delo,".

Na koncu je žirija ugotovila, "da ob reševanju tako obširne problematike noben od elaboratov ni v celoti izpolnil zadane naloge" in ni podelila prve nagrade. Več let pričakovani natečaj je po besedah predsednice natečajne žirije, kljub nepodeljeni prvi nagradi uspel, "saj je potrdil upravičenost obravnavanja Ljubljanice in Gruberjevega prekopa kot še neizrabljene možnosti za obogatitev življenja v Ljubljani in je kot tak podal številne dobre zamisli". Ali je v predpisanem roku za pritožbe na natečajno komisijo prispela kakšna pritožba, ni znano. V neformalnih pogovorih pa je zaslediti marsikaj.

Kako torej v neformalnih razpravah strokovne javnosti izgleda natečaj za ureditev prostora Ljubljanice in Gruberjevega prekopa? Naštejmo le nekaj pripomb, ki se nanašajo na dejstva, povezana z organizacijo natečaja.
-
Na natečaju za ureditev prostora Ljubljanice in Gruberjevega prekopa je komisija sočasno iskala najustreznejšo idejno rešitev za ureditev nekaj kilometrov nabrežij in za prestavitev enega obstoječega ter nekaj novih mostov.
-
Rezultati natečaja nikoli niso bili povsem dosledno objavljeni v katerem od javnih medijev.
-
Razstava natečaja je bila na ogled na zanimivi razstavni lokaciji na Ajdovščini v središču Ljubljane. Vendar za zastrtimi okni ni uspela pritegniti številnih obiskovalcev, ki bi jih lahko. Organizatorju razstave je zmanjkalo časa za pripravo napisov z imeni avtorjev posameznih nagrajenih elaboratov, tako da imen in razstavljenih rešitev ni bilo možno povezati.
-
Delovno poimenovanje območij, kjer sta dve skupini avtorjev predlagali koncentracijo obrežnih ureditev je uporabila žirija v svojem sklepnem poročilu, po njej pa so jo povzeli tudi nekateri javni mediji.
-
Na natečaju je bila nagrada, (kar naj bi predstavljalo podlago za sklenitev pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije) podeljena elaboratu, ki ga javnost pozna že z neke druge razstave. Tudi odkup je bil podeljen rešitvam, ki so bile javnosti že predstavljene na nekih drugih razstavah (med drugim celo v času, ko je že potekal natečaj).
-
Večino izdelkov za natečaj je prispevala študentska ali vsaj zelo mlada generacija, ki so jo naloge v večletnem javnem pričakovanju natečaja zatekle med študijem.
-
Natečaj je bil razpisan za ureditev mestnega prostora ob reki, vendar ZAPS v žirijo s svoje strani ni imenovala nobenega krajinskega arhitekta.
-
Natečajna žirija je ugotovila, da v primeru uvedbe rečnega prometa po Ljubljanici ni potrebe po enotno oblikovanih postajah rečnega prometa, vendar bodo podane rešitve lahko podlaga za opredelitev lokacij v mestnem odloku.
-
Na natečaju ni bila podeljena prva nagrada za celovito ureditev, ker naj se nobena rešitev ne bi približala pričakovanjem žirije.


V razpisnem gradivu natečaja je bilo mogoče prebrati, da mesto verjeme v nujnost urejanja območja Ljubljanice in da si z natečajem za celovito ureditev želi ne le: "... pridobiti rešitve za dolgoročno prostorsko urejanje obrežnega prostora", temveč bodo izbrane rešitve predstavljale tudi"...strokovne podlage pri pripravi vseh nivojev prostorskih dokumentov za območja ob Ljubljanici in z obrežnim prostorom povezanimi območji. Elementi ureditve pristana in postajališč bodo služili kot osnova za pridobitev projektne dokumentacije. Za območje Špice se z natečajem išče urbanistična rešitev, ki bo neposredna podlaga za izdelavo lokacijskega načrta. Poleg tega bo MOL pridobila idejne rešitve brvi in mostov, ki se bodo gradili v bližnji prihodnosti, kot osnovo za pridobitev projektne dokumentacije."

Zdi se, da je cena izvedbe posameznega natečaja prevladala nad pomisleki o posledicah nepodeljene prve nagrade za celovito ureditev Ljubljanice in Špice. In vendar je med strokovno podlago, ki jo je naročnik pričakoval v razpisnem gradivu in podrobnimi ureditvami, ki jih je na nivoju celovite idejne rešitve pogrešal, zelo velika razlika.

Za organizatorje natečajev pri ZAPS je saldo tega natečaja jasen. Za kvalitetne in uporabne rezultate je potrebno vedno najprej smiselno zaokrožiti nalogo. Žirije morajo biti sestavljene iz strokovnjakov, ki obvladajo z natečajno nalogo podane probleme. Morda bi kazalo žirijam že na samem začetku dela priporočiti oblikovanje kar najbolj določenih meril za ocenjevnaje. Predvsem pa bi bilo treba bolj dosledno vztrajati na podelitvi prve nagrade.

Glede na pooblastila, ki jih je z natečajnim pravilnikom pridobila v ZAPS povezana stroka, bi končno morali ugotoviti, da organizacija natečajev ni šala. Izvajanje natečajev je eden resnejših strokovnih preizkusov, ki ga uradna stroka izvaja bolj ali manj na očeh vse javnosti.


Več:
>>Je v žiriji manjkal konstruktor..., TrajekT 23.12.2004
>>Pestra natečajna jesen, TrajekT 23.08.2004
>>Antonov trg, še en primer..., TrajekT 10.08.2004
>>Natečaj za Bonifiko v Kopru..., TrajekT 10.08.2004
>>Novi predsednik natečajne komisije..., TrajekT 14.07.2004
>>NATEČAJI: bodoče ocenjevalne komisije/ TrajekT, 03.07.2004
>>Za natečaje vendarle boljši časi/ TrajekT, 22.06.2004
>>Kontroverzno orodje.../ TrajekT, 18.06.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

gorazd
Brez naslova, 3.1. 2005, 20:59

Vse zgoraj našteto drži kot pribito, realno stanje pa je dejansko še slabše. Podelitev prve nagrade, ki jo omenjate je brez dvoma prioriteta natečajne komisije in če med 30-imi elaborati ni bilo mogoče najti ustrezne rešitve, to pomeni, da je zelo verjetno nekaj narobe z vsebino natečaja. Nepodeljevanje nagrad in s tem nazavezanost za realizacijo natečajnih rešitev je postala s strani mesta že kar stalna praksa in človek se sprašuje, če so ozadje te zgodbe dejansko slabi elaborati ali slabi razpisi. Popisi del, ki jih po novem zahtevajo razpisovalci so nedvomno nepotrebno breme za arhitekta, ki se namesto arhitekturi posveča kalkulacijam izvedbenih del. Te kalkulacije bi moral razpisovalec zahtevati šele po ožjem izboru finalistov, med katerimi bi ponovno izbiral TUDI, ne izključno! na podlagi predvidene cene izvedbenih del. Druga stvar, na katero ste opozorili in je prav tako problematična, pravzaprav nelegitimna, je podelitev nagrad avtorjem, ki so svoja dela objavili že predhodno ob drugih priložnostih, torej so na ta način izgubili anonimnost, ki jo zahteva natečaj, poleg tega pa je tovrstna participacija najmanj neetična, če ne celo potencialno kazniva in bi se moralo tak natečaj izločiti, ne pa nagraditi. Nezaslišano! Tretje kar sem zasledil nekje drugje na Trajektu in tukaj niste omenjali, je nagrajevanje avtorjev sodelavcev člana žirije, kar je prav tako nedopustno. Mislim da te stvari morajo postati transparentne, zato so podobni prispevki dobrodošli in pričakujem, da se bodo stvari ob nenehnem opozarjanju na kršitve eventuelno izboljšale, odgovorni akterji pa bodo delovali bolj odgovorno in verodostojno. Takšni natečaji namreč nikakor niso vzpodbudni in potencialni udeleženci se vsakič znova sprašujemo, kdo bo tokratni srečni dobitnik druge nagrade, posledice novega insiderskega dogovora, kar nas gotovo ne navdaja z upanjem in željo po sodelovanju.

samo
Brez naslova, 14.1. 2005, 23:33

Se vedno se ni odzval nihce od odgovornih za sporno odlocitev zirije, ki je nagrado za most podelila ze prej predstavljenemu projektu in prav tako sporno podelitev nagrade sodelavcu clana zirije, kar ocitno kaze na nepravilnosti v natecajnem postopku, a ga zal ni med predstavniki zbornic in drustev, ki bi si upal javno opozoriti na ocitne krsitve, da se te v bodoce ne bi ponavljale. Zakaj? Ker ni interesa, saj so krsitelji prav ti isti ljudje...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Dolgo pričakovani natečaj za ureditev prostora Ljubljanice in Gruberjevega prekopa je bil zaključen v začetku decembra. Mestna občina Ljubjlana(MOL) ga je izvedla v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljane (DAL), ki je očitno prevzelo izvedbo po dogovoru z ZAPS. Predsednica žirije je bila Alenka Pavlin, člani s strani investitorja pa arhitekta Sintija Hafner in Jurij Lenard, krajinska arhitektka Mateja Doležal in gradbenica Nevenka Brumen. Člani žirije s strani ZAPS so bili arhitekti prof. dr. Aleš Vodopivec, Mladen Marčina, Marjan Zupanc in predstavnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine, krajinska arhitektka Darja Pergovnik. Namestnika sta bila arhitekta Gašper Demšar za ZAPS in Mateja Svet za investitorja. Poročevalci pa arhitketi Milan Tomac, Sabina Les in Mima Suhadolc. Za odkup najboljših rešitev je mestna občina Ljubljana namenila skupaj 21 milijonov tolarjev. Prvonagrajeni naj bi prejel štiri milijone. Komisija je imela za odločitev na voljo mesec dni in je svoje delo opravila na 11 sejah.
Zaključno poročilo (*.doc)
-
Najmanj, kar se zdi primerno ob tem natečaju zelo resno pripomniti je, da je povezovanje treh nalog v en natečaj slaba odločitev. Načeloma res ni nič narobe s takim pristopom. Vendar je mešanje tako različnih nalog slaba usluga investitorju in res zahtevna naloga za žirijo. Žirija bi glede na zadane naloge, morala biti strokovno zelo raznolika in s tem tudi bolj številčna, kot bi bilo to potrebno za posamezno nalogo.
-
V natečajnem gradivu zapisana merila so bila:
- odnos do obstoječih naravnih in grajenih kvalitet okolja,
- vzpostavitev kvalitetnega odnosa med reko in mestom,
- ustreznost programskih navezav na ožji in širši mestni prostor,
- kakovost prometnih in funkcionalnih rešitev,
- celovitost in razpoznavnost rešitve,
- kvalitetno urbanistično in krajinsko oblikovanje.
-
Za območje Špice so bila predvidena naslednja merila:
- ustrezna vpetost v rešitev celotnega natečajnega območja,
- programska in oblikovna zaključenost rešitve ,
- izvirnost in prepričljivost z upoštevanjem funkcionalnosti,
- izvedljivost in gospodarnost rešitve.
-
Rešitve brvi in mostov pa je žirija obravnavala po naslednjih merilih:
- funkcionalni vidik, ustreznost rešitve glede na zahteve lokacije, glede na zagotovitev plovnosti reke
- oblikovni vidik, izvirnost rešitve,
- konstrukcijski vidik, izvirnost rešitve, izvedljivost,
- ekonomski vidik, cena izvedbe, gospodarnost rešitve.


na vrh