info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 1. 2005

O izboru arhitekturne dediščine 20. stoletja

Maruša Zorec, Miha Dešman
Bralcem Trajekta, tudi tistim, ki so se kritično odzvali na izbor prvih petdesetih predlaganih del, bi rada v imenu Izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana pojasnila nekatere razloge in argumente, ki so nas vodili pri pripravi akcije označevanje objektov arhitekture 20. stol.

Kakšni so bili kriteriji za izbor? Izbor ni dokončen in ni omejen na 50 del. Ob robu je navedena referenčna literatura, ki je bila podlaga za izbor prvih 50 objektov. V prvem izboru so bile posebej upoštevane: regionalna pokritost, neposredna ogroženost, raznovrstnost, izvirnost, prepoznavnost, kontinuiteta, zastopanost več generacij.

Za novejša dela (Občina Sežana, Novi Peglezen, Srednja medicinska šola, Pokopališče v Srebrničah), ki so kamen spotike, so bili upoštevani še dodatni kriteriji:
-
ta dela so zaznamovala prehode med obdobji,
-
ta dela so bila v raznih orisih predstavljena kot primeri kontinuitete v slovenski arhitekturi,
-
ta dela so bila nagrajena z nagrado Prešernovega sklada oziroma s Plečnikovo nagrado,
-
ta dela so bila večkrat objavljena in kritiško ovrednotena v tuji strokovni literaturi,
-
ta dela so bila uvrščena v pregledne razstave: Arhitektura 20. stoletja dr. Staneta Bernika (Ljubljana, Maribor), Slovenska sodobna arhitektura, DESSA (New York, Toronto), 9 arhitektov Piranesi ( Barcelona, Madrid), Gradbišče Slovenija, Nemška akademija umetnosti (Berlin), ožji izbor za nagrado Mies van de Rohe (Srednja medicinska in Pokopališče v Srebrničah, kot po nastanku najbliže izteku stoletja) itd.
-
ta dela so bila uvrščena v Vodnik po arhitekturi 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Akcija je imela že doslej velik odmev. Dobili smo več pohvalnih, pa tudi nekaj kritičnih odzivov. Posebej veseli smo bili želje nekaterih, da bi tudi njihov objekt uvrstili na seznam, osebnih zahval in zahvalnih pisem (vile Grivec, Oblak, pokopališče Srebrniče) in pa tistih, ki so v akciji videli podporo pri zavzemanju za ohranitev (Šola P. Tomažiča v Kopru, knjigarna DZS v sklopu TR v Ljubljani), ali za korektno obnovo (Kozolec v Ljubljani, železniška postaja na Jesenicah idr.).

Opozorila bi le še na zadnje čase velikokrat spregledano dejstvo, da bomo le v primeru, če bomo znali ceniti in spoštovati dosežke strokovnih kolegov, lahko pričakovali, da bo kdorkoli, kolegi, strokovnjaki ali širša javnost, znal ceniti arhitekturo in naše delo nasploh.
______________________________________
Miha Dešman je predsednik Društva arhitektov Ljubljana, ki je pred novoletnimi prazniki izpeljalo akcijo Arhitekturna dediščina 20. stoletja. Maruša Zorec je bila predlagateljica izbora arhitekturnih del, ki bodo označena kot kulturna dediščina.


Več:
>>Novejša arhitekturna dediščina opozarja... / Trajekt, 22.12.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 10.1. 2005, 11:33

ali je možno, da bi tudi na Trajektu objavili seznam arhitektur, ki ste jih označili? Za tiste, ki seznama nismo videli.
hvala!


Boris
...kje in kako?, 10.1. 2005, 11:56

Kje je možno kupiti plakat in razglednice, ki so bile izdane ob tej akciji?

Anonimnež
slabi izgovori, 10.1. 2005, 21:44

Dodatni kriteriji za "sporne" objekte me ne prepričajo.
- Prehod med katerimi obdobji sta zaznamovala srednja zdravstvena in pokopališče Srebrniče? Postmoderna se je vendarle končala malo prej kot leta 1998 oz. 2000, tudi pri nas.
- Objave v revijah, na razstavah in nagrade niso merilo, po katerem bi objekte označevali za "dediščino". Koliko arhitektur iz časa moderne je bilo objavljenih in razstavljenih, pa kasneje, tekom časa, niso izkazale trajnih vrednot.
- V nebo vpijoče je dejstvo, da so avtorji teh izborov in literature ljudje iz istih strokovnih in poslovnih krogov (FA, Dessa, AB), kot avtorji spornih izbranih objektov - in celo oni sami!!
- Med našteto literaturo le eno delo obsega obdobje, iz katerega so sporni objekti.
- Zapisano je tudi nekaj v smislu, da "sprejemajo želje arhitektov za uvrstitev tudi njihovih objektov na seznam". Že to kaže na določeno neresnost.

Vsem tem arhitekturam seveda ne gre odrekati očitnih kvalitet, ki jih imajo, a za uvrstitev med kulturno DEDIŠČINO jim manjka bistvena stvar - zgodovinska distanca, ki omogoča objektivno presojo. Šele prihodnje generacije bodo lahko presodile, kateri objekti izkazujejo vrednote, ki so trajne.

In res me žalosti, da so to prepotrebno in sicer dobro zastavljeno akcijo popolnoma razvrednotili z očitno osebno reklamo.


Blaz
Počakajmo, 11.1. 2005, 11:32

Zajamimo sapo in počakajmo. Koliko? Trideset. Pedeset let. Kdaj prestopimo mejo objektivnosti in ideološke naravnanosti? Nekatere vrednote se, kot kaže, ne menijo za nikakršne meje. So trajne. Vendar začuda jih mi ne prepoznamo. Šele naši vnuki jih bodo. Se morda motim. So to novo postavljene vrednote, te trajnostne vrednote, ki še morajo biti dokazane. Pa ne nam. Zanamcem. Je mogoče, da ne mislite trajnih vrednot, vendar nove vrednote, ki se kažejo zdaj in se bodo še čez desetletja kazale kot 'pravilne', ko jih bomo končno lahko za take tudi sprejeli.
O čem govorimo? Humanem merilu, oblikovni in tehnični dovršenosti, zdravem okolju? To zvenjo danes kot trajne vrednote. Koliko arhitektur, ki so svetovni spomeniki, se naj potem zruši, saj mnoge ne ustrezajo tem vrednotam, ki jih imamo MI za trajne in vredene varovanja. So arhitekture, ki kršijo vse te in še kakšne bistvenejše vrednote ali pa se za njih preprosto ne zmenijo. Zakaj še stojijo? Morda zaradi njihovih "očitnih kvalitet" - arhitekturnih, urbanističnihm oblikovnih, kulturnih, umetnostnih, družbenih, zgodovinskih, spomeniških?
Če ste že zajeli sapo, medtem ko čakate, zaprite še oči, da boste videli, kaj bodo videle prihodnje generacije, ko se bodo odločale, kaj varovati. Kaj je tisto, kar BI lahko bilo trajno.


Anonimnež
konec postmoderne?, 11.1. 2005, 15:41

postmoderna se pri nas morda sploh se ni koncala (stavba na dunajski)

Anonimnež
Brez naslova, 11.1. 2005, 19:34

Heh, potem pa dajmo zavarovat tudi pravkar zgrajene objekte. Ali, še bolje, tudi še nezgrajene. Bili bi prvaki sveta - imeli bi najsodobnejšo arhitekturno dediščino :)))

Anonimnež
Brez naslova, 14.1. 2005, 23:15

Katera stavba na Dunajski? Mislis hotel Domina? Se strinjam res lep primer postmoderne!

gorazd
Brez naslova, 17.1. 2005, 17:57

Verjetno je imel v mislih prečudovit, simetrični kompleks, pahljačaste oblike - stekleni dvor ob Merkurju za Bežigradom. Čeravno dosti ne zaostaja niti Korpnikov toaster nasproti Domine, ampak ne bodimo preveč cinični, g. Bogo Zupančič namreč meni, da je slednji objekt izjemne kakovosti. Morda primeren za naslednjega v spisku kulturne dediščine... Šalo na stran. Spisek je zadovoljiv, vendar nepopoln in subjektiven. Mislim, da smo vsi enotnega mnenja glede arhitekture stare 20 in več let, ki se je izkazala, kot trajna kvaliteta prostora, bolj vprašljive so tiste gradnje novejše dobi, ki dejansko niso presežki nekaterih drugih, tukaj ne omenjenih. In s tem predvsem je dotična lista postala nekoliko deplasirana.

Martina Lipnik
Zaščita arhitekture, potem pa še dediščine, 30.1. 2005, 00:20

Vsaka akcija, ki promovira (kvalitetnejšo) arhitekturo, je v našem aktualnem to zadevno (ne)kulturnem okolju nujna, potrebne bi bile še druge in v čim širšem obsegu ter čim glasnejše za osveščanje javnosti in oblasti o pomenu arhitekture za promocijo države in celotne njene ponudbe - od urejanja krajine, urbanega prostora, do arhitekturnega gradbeništva ter do industrijskega ter vsakršnega "designa" - priznanje in upoštevanje te oblike in vrste kulture je znak stopnje splošne kulturne ter civilizacijske razvitosti - saj poznamo razmere "primitivnega" stanja družbenih skupnosti in dragocenosti, ki so nam jih pustile v arhitekturnem in drugem oblikovanju visoko razvite družbene skupnosti, države in narodi.

Za te potrebe in zaradi korektnosti bi bilo pa treba ločevati med opredelitvami "kulturne dediščine" iz preteklih in polpretekle dobe (kot je to že opredelil eden od zbornikov o sodobni arhitekturi, ki se naj bi jo predlagalo za kulturno dediščino in ki se je ustavil z izborom pri delih, nastalih cca v letu 1970) ter med opredelitvami pomembnejših arhitekturnih dosežkov raznih oblik iz aktualnega časa. Omenjeni zbornik je imel po pričevanju za kriterij dejstvo, da sodobno arhitekturo kasnejšega datuma lahko branijo še živeči avtorji sami, kar naj bi jim omogočal zakon o avtorskih pravicah in se jo zato do poteka določenega časa še ne uvršča v izbor za "dediščino".
Menim, da je tako izhodišče pravilno, zato bi morali vsi skupaj napeti vse sile, da bi priznavanje avtorskih pravic na arhitekturnih delih brez izjeme z raznimi akcijami s skupnimi močmi uveljavili v vsakodnevni praksi. Kaj bo potem uveljavljeno tekom časa kot predmet obravnave v luči "kulturne dediščine", pa bo pokazal čas. Veljati bi moralo načelo, da je vsaka strokovno obdelana arhitekturna stvaritev boljša kot laični pristop k arhitekturnim obdelavam, kar se danes na žalost dogaja in s strani stroke brez večjih pripomb tolerira, deloma pa se tudi pri tem sodeluje v primerih, ko eden drugemu ne priznavamo strokovnih kvalitet, pa čeprav delujemo vsi z več ali manj istimi akademskimi naslovi (ki bi morali biti objektivno vzeto "garant" za kolikor toliko solidni strokovni nivo - sicer je vprašljiva diploma šole, ki jo je izdala!). Jasno je, da so arhitekturne stvaritve lahko večje ali manjše objektivno ocenjene vrednosti, vendar do varstva avtorstva ima pravico vsak arhitekt, ki ga je družba pooblastila za arhitekturno delovanje in za to niso predpisani dodatni kriteriji. Z varovanjem in razvijanjem načela avtorstva arhitekturnega dela bomo vsi skupaj pripomogli k temu, da bo v okviru določil Zakona o avtorskih pravicah ohranjena in spoštovana vsa arhitekturna proizvodnja, pa bo tako ohranjena tudi tista najkvalitetnejša, ki bo nekoč sodila v izbor posebej zaščitene "dediščine" (kar pomeni, da bo zaščitena pred podiranjem in pred uničenjem tudi iznad in po preteku avtorskih pravic). Nujno bi bilo treba takoj sanirati in preprečiti nadaljnjo degradacijo obstoječih arhitektur na stavbah, ki se jih danes iznakaža z neprimernimi dozidavami, prezidavami, nadzidavami, z drugimi nenadzorovanimi spremembami na fasadah kot so razni nadstreški, neenotne ali stilno in drugače neprimerne zamenjave oken, strešin, strešnih kritin, barvanja fasad po delih ali v celoti v neprimernih barvnih izborih , itd - toliko za začetek. Pri tem trpijo tako kvalitetnejše arhirtekture kot tozadevno nepomembni dosežki, ki pa postanejo s takimi neusklajenimi posegi prav odbijajoči. Sem sodijo tudi neprimerne umestitve novih objektov v prostor ali njihove neprimerne spremembe glede na kriterije okolice.

Za kriterij izbora objektov in arhitekturnih stvaritev, ki naj bi bili deležni avtomatične takojšnje posebne in stalne skrbi nad aktualno arhitekturo, ki jo predstavljajo, pa predlagam naslednje v gornjem osnovnem prispevku naštete kriterije, saj zagotavljajo določeno stopnjo objektivnosti v presoji kvalitete dela. To so navedbe:
"- ta dela so bila nagrajena z nagrado Prešernovega sklada oziroma s Plečnikovo nagrado,
- ta dela so bila večkrat objavljena in kritiško ovrednotena v tuji strokovni literaturi,
- ožji izbor za nagrado Mies van de Rohe "
ter mogoče še kakšen objektiviziran kriterij.

Opozorila bi le še na zadnje čase velikokrat spregledano dejstvo, da bomo le v primeru, če bomo znali medsebojno ceniti in spoštovati (oziroma vsaj tolerirati) dosežke strokovnih kolegov, lahko pričakovali, da bo kdorkoli, strokovnjaki ali širša javnost, znal ceniti arhitekturo in naše delo nasploh ter da bi bilo treba posebej na odnos do arhitekture kot pomembne kulturne oblike in na njen pomen za državo in družbo opozoriti v pripombah na Strategijo gospodarskega razvoja RS, kjer je praktično izpuščena (besedilo in pristop za pripombe so objavljeni na vladnih straneh).
Strinjam pa se z opozorilom, da bi bilo dobro sistematično iskati in promovirati arhitekturno zanimivejše in stilno doslednejše oziroma kvalitetnejše stvaritve po vsej Sloveniji, tudi take, ki se sicer še niso pojavljale v raznih strokovnih in drugih objavah. Zelo pomembno bi bilo tudi promovirati "mecene" (to je "investitorje") takih uspešnih stvaritev - saj je velikokrat uspešna arhitektura povezana tudi s posluhom njenega plačnika in uporabnika.


rok
zanimiva situacija, 6.2. 2005, 19:39

Na podrocju avtorskih pravic in arhitekture bo treba se marsikaj storiti, pojasniti, uzakoniti ... v praksi. Zdi se mi, da piscem zakona o avtorskih in sorodnih pravicah arhitektura ni bila v mislih.
Glede spomeniskega varsta kvalitetne arhitekture se zivecih avtorjev pa mi ne da miru misel, kaj bi se zgodilo, ce bi avtor dobil narocilo, da svojemu zascitenemu objektu sprojektira prizidek ... Bi moral zaprositi za smernice pristojnega ZVKD?


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Literatura, ki je bila uporabljena pri izboru:

Bernik, S.: Novejša slovenska arhitektura, Zveza arhitektov Slovenije, Ljubljana, 1968.
-
Bernik, S.: Slovenska likovna umetnost 1945-78, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979.
-
Hrausky, A., Koželj, J., Prelovšek, D.: Plečnikova Slovenija: vodnik po arhitekturi; Dessa, Ljubljana, 1997.
-
Ivanšek, F. (ur.): Hommage a Edvard Ravnikar, samozaložba, Ljubljana, 1995.

Koselj, N.: Arhitektura 60-tih let v Sloveniji, AB, Ljubljana, 1995.
-
Pirkovič J.: Izgradnja sodobnega Maribora, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1982.
-
Vodopivec A.: Arhitektura Ljubljane, AB, Ljubljana, 1974.



Občina Sežana, Skupina Kras, 1979


Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Jurij Kobe, 1998


Pokopališče v Srebrničah, Aleš Vodopivec, Nena Gabrovec, Dušan Ogrin, Davorin Gazvoda, 2000
na vrh