info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
20. 2. 2005

Vrata so odprta

Luka Melon (foto: Meta Gunde, Luka Melon)
V soboto, 12. februarja se je v Newyorškem Centralnem parku z odvitjem 7500-ih oranžnih kosov tkanine, visečih s prosto stoječih okvirjev, začela šestnajstdnevna postavitev "The Gates, 1979-2005" umetniškega para Christo in Jeanne-Claude.

Svojo večdesetletno umetniško sodelovanje sta začela na začetku šestdesetih let s projektom "Dockside Packages", ko sta na obrežju nemškega Kölna v platno ovila sode nafte in jih prevezala z vrvjo. Sledili so številni projekti, od zgodnjih, splošni javnosti manj znanih "Wrapped Coast" (1968-69) v Avstraliji in "Running Fence" (1972-76) v Kaliforniji, pa vse do kontroverznega ovijanja berlinskega Reichstaga (1971-1995). Čeprav sta v realiziranih projektih ovila zelo malo stavb, sta v javnosti napačno označena kot "ovijalca hiš".
Skupni imenovalec vseh njunih projektov je tekstil. Uporabljata ga za ustvarjanje različnih začasnih sprememb v prostoru, ki povzročajo, da dojemamo okolje z novim pogledom in novo zavestjo. Tekstil sta izbrala ker s svojo krhkostjo in občutljivostjo poudarja začasnost umetniškega dela. Umetnika namreč s svojimi instalacijami ravnata kot z lastnim otrokom. Namenjata jim starševsko ljubezen, ker se zavedata, da je njihovo življenje minljivo in primerljivo otroštvu ali našemu lastnemu življenju. S časovno omejitvijo postavitve tako ustvarita nekakšno nujnost po njenem ogledu.
Vsi projekti so razdeljeni na dva dela. Prvi je tako imenovani "software" – razvijanje ideje, iskanje lokacije, skiciranje in izdelovanje maket, ki lahko traja več let. V primeru "Gates" (Vrata) je od prvotne ideje do postavitve preteklo šestindvajset let. Odločilna zelena luč je končno prišla pred dobrim letom dni s strani novoizvoljenega župana Michaela Bloomberga, ki je odvil prva "vrata" in s tem slovesno odprl postavitev. Njegova predhodnika Koch in Giuliani projektu nista bila naklonjena.
Risbe, kolaži in makete, nastale v prvem delu projekta so glavni vir financiranja drugega dela, imenovanega "hardware" - fizične izdelave posameznih komponent in same postavitve.
Avtorja vse projekte financirata sama, ne sprejemata donacij in ne verjameta v prostovoljno delo. Kljub temu je v tednih pred otvoritvijo strošek izvedbe in postavitve v javnosti povzročil kar nekaj polemik.
Pri vseh projektih je prav tako pomembno, da postavitev minimalno posega v obstoječ prostor. "Vrata" so postavljena brez fizičnega pritrjevanja v tla. Elegantni plastični okvirji enostavno stojijo na obteženih jeklenih bazah. Ob koncu postavitve bodo vsi deli industrijsko reciklirani in park povrnjen v prvotno stanje.


Z "Vrati" poskušata umetnika, oba Newyorčana, s pomočjo tekstila poudariti organsko obliko parka, medtem ko nas s pravokotno obliko okvirjev "vrat" opominjata na geometrijski vzorec mestne mreže, ki ga obdaja. To je njun 18. realizirani projekt, ki je ponovno oživel idejo o parku, ki si jo je Frederick Law Olmsted s pomočjo Calverta Vauxa zamislil sredi 19. stoletja. Idejo o parku kot prostoru druženja, namenjenemu spodbujanju domišljije Newyorčanov. Marsikateri domačin in turist bo tako med opazovanjem postavitve nehote zašel in odkrival nove nepoznane dele parka.
Projekt se od prejšnjih razlikuje v tem, da je edini, ki je postavljen v naravno okolje parka, ki je istočasno del urbanega okolja. Ob tem se ustvarjajo kontrastni pogledi, kjer številna "vrata", postavljena vzdolž poti med golimi drevesi in temnimi granitnimi skalami okvirjajo nebotičnike v ozadju. Barva tekstila nam s pomočjo arhitekturnih in urbanističnih elementov svoje postavitve poudarja vijugajoče poti, velike odprte jase in vodne površine. Vsekakor je v užitek opazovati, kako tekstil spreminja barvo v različnih delih dneva in plapola v vetru. Ob pogledu z višine nam valujoča "vrata", razprostrta vzdolž 37 kilometrov poti, ustvarjajo podobo goreče reke, ki se počasi vije skozi park. Zanimivo se bo v prihodnosti vračati v park, v katerem bodo "Vrata" obstajala le še v našem spominu.
Projekt je v park pritegnil velike množice ljudi in povzročil, da je sodobna umetnost trenutno ena najbolj razpravljanjih tem v New Yorku. Po mestu je možno zaslediti številne zanimive, večinoma pozitivne komentarje. Od takih, ki ugibajo, da mora postavitev iz zraka izgledati kot ogromna ekspresionistična slika, pa do takih, ki jo enostavno obožujejo. Občasno se najdejo tudi ljudje, ki pravijo da to ni umetnost, ampak navaden inženirski poseg ali pa celo nedokončano gradbeno delo.
Kakorkoli že, "The Gates" imajo ključno značilnost New York-a: "You either love it or hate it."

Več:
>>Spletna stran Christo in Jeanne-Claude
>>Spletna stran projekta
>>The New York Times

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

















na vrh