info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
20. 2. 2005

Stavba v mestu je nujno več kot njena funkcionalnost

Grega Košak
Ker še vedno mislim, da izbor lokacije tako mestotvorne funkcije, kot je najvišja pedagoška ustanova vseh umetniških smeri za Ljubljano, ne more biti samo stvar v javnosti predstavljenega dealinga med pristojnim državnim sekretarjem na MZŠZŠ in enim ljubljanskih podžupanov, me je v natečajnem razpisu za akademije zanimala logistična utemeljitev za izbrano, bolj «dvoriščno«, lokacijo za nekdanjo kasarno na Roški.
Te v gradivu med »Prostorskim izhodišči«( prevsem tehnicističnimi in na samo dveh straneh!) žal sploh nisem našel, pač pa namesto tega kar 53 strani navodil, tabel in zahtev v zvezi z zahtevanimi ponudbenimi prilogami. Zato ni čudno, da se je kasneje žirija pri odgovorih na obilico vprašanj, morala predvsem ukvarjati z administrativnimi pojasnili za izpolnjevanje te »papirne vojne« in ob odpiranju projektov z izpolnitvijo teh..
Da ne bom krivičen, pod : «3. Oblikovanje in obdelave splošno«, (na strani 59) sem vendar odkril sramežljivi dvovrstični tekst: »Namen natečaja je pridobiti vrhunsko urbanistično in arhitektonsko rešitev, ki bo oplemenitila kakovost življenja v mestu in mestno podobo.« Visokoleteča formulacija teksta me je vzpodbudila, da sem razpisovalcu postavil dve, tako za mesto, kot za utrip akademij pomembni, strukturirani ključni, vprašanji:

1. Sklop lokacijskih vprašanj
- ali lahko tu umeščeni objekt katalizatorsko »žarči« javnost svoje funkcije v obdajajoče okolje, ko ga močno zamejujo: na jugu Gruberjev kanal (celo z rezervatom ceste ob njem), proti mestu: skoro dvoriščna lega (za restavratorskim centrom in srednjo ekonomsko šolo) in na vzhodu nova stanovanjska pozidava

- ali izbrana lokacija res bogati naš izpraznjujoči se notranjemestni prostor (A.Vodopivec v SP-Delo!) in pozitivno doprinaša k spremembi tega zaskrbljujočega stanja?

- Ali v mestu za navedeni program res ni, vse pomembne pogoje upoštevajoč, ustreznejše lokacije za razpisni program?

- celo v preteklosti so imeli, pomensko manj izpostavljeni, javni pedagoški objekti: mestni licej, realka in tehn. srednja šola v tedanjem mestnem tkivu markersko pomembnejše pozicije in so te še danes prepoznavne in delno simbolne! Ali nas današnja nadgradnja mestnih programov v novih ekonomskih pogojih, takih obveznosti res sploh lahko osvobaja?

- V univerzitetnih mestih, kot je tudi Ljubljana, se v optimalnih rešitvah (Harvard, Oxford, Cambridge,…) pojavljajo intenzivni prepleti javnega življenja z v njih polno integriranimi campusi; temu cilju tu, zaradi obrobne lege, ne sledimo. In seve, zakaj je, načrtovalsko pogojeno, tako?

- ali je objekt zadostno vpet v mestni javni promet (edino postajališče je na Poljanski: glede na perifernost pristopa (in še rampe!) s Kapusove ulice), medtem ko je edini, še dovolj reprezentativni vstop v kompleks smiseln le z Roške.

2. vprašanje, ki terja odgovor (tudi izven natečaja):
Ali je žirija, sestavljena (tudi) iz reprezentativnih predstavnikov 3 akademij kot uporabnikov in arhitekturno-urbanistične stroke, kot strokovnega nosilca javnega mestnega interesa, ob potrditvi natečajne naloge to lokacijo, brez evidentiranih pridržkov, polno potrdila in za tako svojo odločitev tudi prevzema vso strokovno odgovornost?
Ali so zato iz »Meril za ocenjevanje:I.urbanistična zasnova;1,1 do 1,3 (str. 22) nedopustno kompletno izpuščeni kriteriji optimalne vpetosti natečajnega areala v širše funkcionalno in grajeno okolje in njih vrednotenje?

Na oba sklopa sem prejel skupni, presenetljivo poenostavljen odgovor: »Ni v pristojnosti ocenjevalne komisije. Optimalna vpetost v širše mestno okolje ni predmet tega natečaja.«
Ob tako pasivno-ignorantskem odnosu imenovane natečajne komisije (ki po zakonodaji obvezno / in kritično?/ potrjuje natečajno nalogo!!) do mesta in problema, sem izgubil minimalno zaupanje za njeno celostno kredibilnost pri izboru za mestno okolje optimalne rešitve. Sam pa sem se, težkega srca, raje odpovedal sodelovanju v tako pragmatično zamejenem natečaju.
Natečajna udeležba za tako eminenten objekt, je bila, zaradi vseh navedenih formalnih zahtev, kot tudi zaradi prvotnega deadlinea (6.jan.2005), s le 15 prejetimi prispevki izjemno skromna, nato še formalno zreducirana na 10 verificiranih, ki jih bo nekaj, predvsem numeričnih, kriterijev še dodatno zožilo v izbor, s katerim ne moremo biti zadovoljni.
Ali potem lahko koga čudi, ob servilnem in polnem pristajanju ZAPS-a in DAL-a na take pogoje in postopke, dosedanji kot verjetno tudi dokončni razplet žiriranja in s tem objekt, ki bo Ljubljano in njeno kulturno osveščenost obeležil za prihodnjih 100 let?

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

sandi
Brez naslova, 21.2. 2005, 18:02

Kolega Košak popolnoma se strinjam z vami in vašimi vprašanji, je pa jasno, da je sledil takšen odgovor. Pričakovati kaj drugaga je v trenutnih razmerah nemogoče, saj je ni osebe v komisiji, ki premore toliko integritete, da bi javno odgovarjala na vprašanja te vrste, zato jih raje ignorirajo oz. se sklicijejo na "nepristojnost". Jasno je tudi, da gre pri omenjenem zemljišču predvsem za posredne ekonomske interese in da se vsi zavedajo, da tamkajšnja lokacija ni mestotvorna in primerna za objekt takega značaja, vendar kar "ni v pristojnosti" mesta, zaps-a, dal-a, države in drugih je navadno v pristojnosti nekoga drugega, ki je usodo akademij pripravljen podrediti svojim interesom. Zato je pričakovati preobrat znotraj konformistične arhitekturne stroke tačas iluzorno. Podobna vprašanja o smislu gradnje akademij na tem mestu bi bile dobrodošle pred izvadbo natečaja in objavljena v medijih, vendar vemo tudi, da kar ni v interesu sive eminence po defaultu ni v interesu javnosti ali zdravo za objavo. Podobnih situacij v mestu je še malo morje in opozarjanje nanje je način, da se dolgoročno stvari izboljšajo, na kratek rok pa bi pri sebi morala razčistiti predvsem stroka, ki take manipulacije dopušča.

Andrej Prelovšek
Brez naslova ... raje preberite, 27.2. 2005, 20:38

Cenim moralno držo Grege Košaka, samo ta drža ne more preživeti v splošni vseenosti.
Zdaj ti pa ni všeč dvoriščna lokacija ? Ja kje pa so vse iskali "šnops" lokacije za akademije ! V Domžalah, v Rogu (pa ne Kočevskem), na Metelkovi, nekateri so predlagali potniško postajo, drugi spet to in ono. Na okroglih mizah smo se naslišali vseenosti, celo rektor univerze Mencinger je dajal mnenje, da če je najceneje v Domžalah, sledi da tudi v opuščeni Alpina tovarni v Žireh.
Potem se je enkrat na vrhuncu te agonije, kolegica iz ministrstva za šolstvo sprejahala s psičkom za domobransko kasarno in se vprašala, čigavo pa je le to zemljišče (tako mi je povedala) in tako je nastala ta lokacija. In še bog,da je.
Tu pa res bolje, da DAL ali ZAPS, ki ju pozivaš nič ne rečeta.
Grega, preobčutljiv si !
Pravkar nameravajo umestiti novo Fakulteto za računalništvo zahodno od živalskega vrta, v gozd in travnike, kaj praviš? Vse daleč od drugih tehničnih fakultet, od javnega prevoza, previdenih linij tzv." lej ga , tramvaja". Kaj pa bolonjska deklaracija, interakcije študijskih smeri ipd. Ja z avti bodo brzeli po mestu.
Pravkar se je Ljubljana tudi odrekla nakupa (ker je imela predkupno pravico) za Tobačno tovarno - torej lokacije , ki je gravitacijsko središče ljubljanske univerze (študentski domovi, tehnične fakultete, filozofska, arhitektura, kulturne institucije vključno s starim ali Novim Kolizejem in še kaj) in prav vse manjkajoče bi lahko umestili tja noter.
Pa tu ni toliko kriva ljubljanska uprava, pač pa celotna vseenost javnega sektorja.
Obstoja predkupna pravica in možnost razlastitve za šolstvo, nekatere instrumente imamo, pa niso čisto okretni.
Predvsem pa: anything goes, so do we !


luka
Brez naslova, 28.2. 2005, 11:48

Vse je res... Kar se tiče predkupne pravice ste lahko prepričani, da je IMOS pošteno pritisnil na mesto, da ni kupilo dotičnega zemljišča. Se pravi podobno kot ničkolikokrat prej. Močno dvomim, da so na mestu tako bustasti in kratkovidni, gre predvsem za še en političen konstrukt, češ da mesto nima denarja za nakup. Za kaj vraga pa ima to mesto denar. Nehajte se že slepiti, da Ljubljana nima dovolj denarja, proračun je nekje v rangu tržaškega in graškega, ali višji, pa vemo, česa so tam sposobni. Vprašajte se raje, kam ta denar ponikne...

Grega Košak, arhitekt
"V teh razmerah se ne da graditi prestolnice!"....., 28.2. 2005, 18:20

Tako je nadnaslovil svoj nedavni intervju I.Jurančič v Dnevniku, kjer za vse ovire svojege načelovanja vidi le en vzrok: samozvano, pomlajujočo se, "elito" arhitektov, ki mu preprečuje implementacijo strokovnih prizadevanj njegovega Oddelka. Pri tem je, kot odločujoči tako v prejšnjem kot tudi v sedanjem družbenem sistemu, vedno zaviral pravočasne javne diskusije (potniški terminal!) in dosledno ni argumentirano odgovarjal na strokovne pridržke, ki smo mu jih javno zastavljali: v zvezi z Južnim trgom, bazenom Ilirija, Urbano zasnovo Ljubljane 2000, Potniškim terminalom, 3 akademijami in Kolizejem. Pri tem bi mu lahko "sprega" z večino stroke produktivno služila kot dodatni argument vis-a-vis vsakdanjim pragmatističnim pritiskom politike in lobijev. Seve, če bi to le hotel, saj tema, udobno prikimajoče, služi. Število 43 ljudi na oddelku (5% članstva DAL??), je sicer impozantno,, a še ni tudi garancija za danes nadvse potrebno strokovnost v poznavanju sovzročnosti in sovprežnosti pri načrtovalskih procesih v mestu.
Le v danes aktualni "nelinearni" znanosti in matematiki, ki daleč presega osnovnošolski aksiom, da je 2+2=vedno 4, ne več in ne manj, so v kompleksno povezanem svetu možnosti za kreativne rešitve za prihodnost; uspešni tuji vzori na to opozarjajo. Ali se je kdaj in kje Oddek za urbanizem tozadevno jasno in odločno profiliral pri svojih ponujenih variantah? Vedno ponuja pseudo-enakovredne variante, odločitve pa zlahko prepušča nezadostno kompetentnim in zlobiranim mestnim svetnikom (Center Šiška!). Ko vzroke za neuspehe pripisuje "eliti", kateri svoj strokovni uspeh pa ima za pokazati iz obeh mandatov, morda zadnje avtobusne nadstrešnice, po meri svoje elite? V njegovi samozadostnosti in suverenosti bi ga motil bi celo le predlagani posvetovalni kolegij pri Oddelku!
Hvala obema kolegoma zaizraženo podporo stališčem, ki si jih, v glavnem na račun starosti in odsotnosti iz aktualnega dogajanja, sploh lahko privoščim; za mlade bi bilo, v poznanam daj-dam odnosu, isto žal izjemno riskantno. Ne more pa biti ta več kot lepotni obliž na občo "vseenost" politike in in tudi stroke; zato si bomo soodgovornost za naš urbani jutri nujno delili: tako po kompetentnosti kot po razmerju moči obeh. Pri tem se celo "kot vedno nergajoči arhitekt" ne počutim najbolje.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Objavljamo prispevek G. Košaka o razlogih za odstop od udeležbe na natečaju za 3 akademije.


na vrh