info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 2. 2005

Koalicija za Kolizej vabi k sodelovanju

Ira Zorko
V Srečišču mladinskega hotela Celica sta bila v zadnjem mesecu v razmaku 14. dni dva sestanka na temo polemičnega in spornega projekta za Kolizej. Do sestanka je prišlo na pobudo nekaterih strokovnih organizacij in posameznikov, strokovnjakov iz različnih področij, neposredno povezanih s kulturo prostora in na podlagi splošne ocene, da gre v primeru novega Kolizeja za projekt, ki, zaradi svojih neverjetnih dimenzij, načina ponujanja, vloženega denarja in ignoriranja obstoječe zakonodaje, deluje kot provokacija in tako ne predstavlja rešitve problema ampak sindrom stanja v naši družbi, v katerem se dve kvaliteti, obstoječa kulturna dediščina in sodobna arhitektura vse prevečkrat znajdeta v nepotrebni, splošno škodljivi in zato nevarni koliziji.

Namen prvih srečanj je bil, da se s soočenjem začetne, kritične mase predstavnikov, članov kulturnih, umetnostno zgodovinskih in arhitekturno urbanističnih organizacij ter posameznikov preseže meje posameznih strok povezanih s prostorom in kulturno dediščino. Pomembno je tudi, da se spodbudi sodelovanje pri iskanju največjega skupnega vsebinskega imenovalca s čemer bi se odprla možnost za uglašen in odločen odziv na izziv, ki jo za kvaliteto prostora in družbenega življenja predstavlja projekt za Novi Kolizej in tekoče dogajanje, tako v prestolnici, kot v širšem slovenskem prostoru. Obenem pa udeleženci srečanj želijo pozvati k premiku od tega kar kot posamezniki vemo in kaj si o stvareh mislimo k razumevanju zakaj in kako se lahko neke stvari sploh dogajajo in kako lahko nanje skupaj pozitivno vplivamo.

Ugotovitve iz prvega razgovora so bile, da projekt za novi Kolizej predstavlja presedan v aktualnem trenutku družbenega življenja in da je od končnega rezultata v mnogočem odvisen nadaljnji prostorski in kulturni razvoj mesta Ljubljane in Slovenije. Predlog ne spoštuje obstoječe stavbne dediščine in merila mesta ter tako ne upošteva velikanskega napora, ki so ga v razvoj mesta, razumevanje in varovanje njegovih kvalitet vložili številni predniki med katerimi niso bili le urbanisti in arhitekti.

Tako umetnostno zgodovinska kot arhitekturno urbanistična stroka sta trenutno ogroženi v rezultatih in vplivih svojega znanja in dela na kvaliteto življenja in družbenega razvoja in da bi si obe (tudi v povezavi) morali intenzivneje prizadevati za večjo javno prepoznavnost in boljše pogoje dela.

Posledično sta s sedanjim dogajanjem v slovenskem prostoru ogrožena tako kvaliteta naravnih in kulturnih ambientov iz preteklih obdobij človekovega ustvarjanja kot proces strokovnega in laičnega sporazumevanja, ki predstavlja pogoj za tekoče nastajanje kvalitetnega sodobnega urbanizma in arhitekture, takšne, ki bi omogočala polnost življenja in bi kot taka imela moč pričevanja in ne le prepričevanja.

Nadomeščanje zaščitene dediščine z novo arhitekturo je nedopustno in potrebno se je hkrati intenzivno zavzemati, tako za ohranitev objektov kulturne dediščine, kot za pogoje za nastajanje kvalitetne sodobne arhitekture.

Obstajajo jasna zakonska določila, v ustavi in mednarodnih konvencijah zapisane civilizacijske in pravne norme, ki ščitijo obstoječo stavbo Kolizeja in druge primere stavbne in kulturne dediščine pred propadanjem in rušenjem. Vse te zakonske in pravne vidike je potrebno podrobno proučiti in na njih pravočasno in dosledno vztrajati, saj predstavljajo enega od ključnih vzvodov za vsebinski uspeh iniciative.

V primeru Kolizeja je potrebno natančno slediti korakom investitorja, ki se je odločil obstoječo stavbo Kolizeja podreti in javno opozarjati na zakonske posledice obstoječega malomarnega ravnanja s spomenikom (dokumentacija?!). Potrebno je dobro informirati (ne manipulirati!) in s strokovnimi argumenti prepričati, tako javnost, kot vse tiste, ki bodo pravno in formalno odločali o usodi spomenika, o problemih predvidenega posega in možnih in potrebnih alternativah. V tesnem sodelovanju med strokami je potrebno pripraviti strokovne preveritve o programskih alternativah v obstoječem Kolizeju in hkrati zbirati argumente o (tudi ekonomski) prednosti vključevanja kulturne dediščine v sodobno življenje države.

Na srečanju so bili sprejeti sklepi Intenzivnem obveščanju zainteresirane javnosti o pobudi, ki naj bi omogočala:
- sprotno izmenjavo mnenj in argumentov,
- formiranje skupnih stališč in koordinirano ukrepanje
- skupni nastop v javnosti

Predviden je sklic drugega sestanka v večjem številu s ciljem:
- formalne ustanovitve Pobude za spoštovanje kulturne dediščine ter skladen razvoj mesta Ljubljane (eden od predlogov)
- skupnega oblikovanja ciljev in načina delovanja

Predlagani so bili konkretni in splošni cilji:
- z dobro premišljeno in aktivno vključitvijo v sodobno življenje mesta ohraniti zgodovinski Kolizej in druge trenutno ogrožene stavbe kulturne dediščine in dokazati, poleg drugega, tudi celovito ekonomsko vrednost takšnega pristopa v luči javnega interesa.

- podpora ustanovitvi neodvisnega strokovnega telesa urbanističnega sveta mesta Ljubljane in tako zagotoviti boljše in pravočasno usklajevanje med strokami ter med javnimi in zasebnimi interesi v prestolnici

- prebuditi jasno strokovno in laično zavest o ključnem pomenu prostora in z njim povezanega strokovnega dela

- prebuditi zavest o smiselnem razvoju ob ohranjanju ter uglaševanju bogastva časovnih, naravnih in kulturnih razlik, ki bo omogočala tesnejše, bolj intenzivno, ustvarjalno in odkrito sodelovanje med različnimi strokami, politiko in javnostjo.

V kolikor se strinjate z zgoraj navedenimi cilji, oziroma jih želite po svojih močeh dopolniti in sodelovati pri njihovem uresničevanju Vas prosim, da svojo željo o obveščanju o nadaljnih aktivnostih pobude pošljete na elektronski naslov: ira.zorko@guest.arnes.si


Več:
>>Akcije / Novi Kolizej

Starejši prispevki:
>>Kolizej "v mestu Gogi" / Trajekt, 13.12.2004
>>Investitor z javnim mnenjem... / Trajekt, 03.12.2004
>>Kolizej, novo kulturno srce Ljubljane? / Trajekt, 23.11.2004
>>Odločitev o novem prostorskem aktu... / Trajekt, 3.11.2004
>>Kdo je zagotavljal Prevent Investu... / Trajekt, 27.10.2004
>>Kolizej med zvezdniškim natečajem... / Trajekt, 12.10.2004
>>Ljubljanski urbanisti kršijo... / Trajekt, 6.10.2004
>>Obdobje problematičnih vabljenih... / Trajekt, 14.07.2004
>>Mnenje Ministrstva za okolje prostor in energijo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

dj
bog pomagaj, 24.2. 2005, 18:59

ne vem,kako ste vsi tako naivni in verjamete v izpeljavo projekta ,ki ga jaz podpiram.
sam poglejte kva so jo zagodli šparu.vse na mestni vladi je treba skenslat in mesto zaupati mlajšim ,prodornejšim svetnikom z pogledom v prihodnost.pa naj se že ta ljubljana že enkrat reši provincionalizma.


mp
preveč prostega časa, 25.2. 2005, 09:22

če bi urbanistični zavod in vsi arhitekti, ki jih žulji dober in v prihodnost zazrt projekt, opravljali svoje delo na projektu Kolizej zavidljivi ravni, bi to ne bil šele prvi oz. drugi (za gospodarsko zbornico) metropolitanski projekt.
naj se vsak potrudi in opravlja svoje delo profesionalno. če pa tega nekateri niso sposobni pa bodo iskali svojo uteho na rušenju tistih projektov, ki jih preraščajo.


damjan
Brez naslova, 25.2. 2005, 11:28

Saj ne morem verjeti tem slaboumnim komentarjem. Žal mi je za "mlade" arhitekte, ki so tako zavoženi, da soglašajo s Kolizejem v zamisli "svetovljanskega" biroja NRA. Očitno niso noti približno sledili preteklim razpravam okoli Kolizeja in ne poznajo pravih okoliščin, če pa že, so v svoji svetovljanski, metropolitantski prepotenci očitno tako arogantni, da jih je zapustila pamet in strokovnost, kolikor je imajo. Doslej je bilo navedenih toliko objektivnih razlogov, zakaj konglomerat NRA ne sodi na to mesto, da me čudi, kako nekateri še naprej lahko ostajajo popolnoma ignorantski in zaverovani v svoj neprav, da kot papige ponavljajo, kar smo slišali že 100-krat; kako so slovenski arhitekti zaplankani, kratkovidni, konservativni, bla, bla, bla. Sem izredno mlad, izredno liberalen arhitekt, dovzeten za nove tehnološke prijeme, s kristalno dolgoročno vizijo revitalizacije Ljubljane, ki naj vključuje visoke stolpnice, širok kulturni program itd, itd. zato mi gredo toliko bolj na kozlanje podobni osebki, ki se slepijo v veri da so izredno metropolitanski v resnici pa njihova ignoranca samo izkazuje, da nimajo osnovnih pojmov o urbanizmu, da ne vejo kaj so kriteriji dobre arhitekture in imajo nenazadnje, slab okus. Po vsem napisanem se ne morem drugače izraziti, saj se sprašujem, kdaj bodo mladi konstruktivno pristopili k vrednotenju arhitekture in polarizacijo "naprednih" in "konservativnih" potisnili v stran.

Anonimnež
koalicija Kolizej, 25.2. 2005, 12:35

strinjam se z vasimi pobudami.
sucustvujem pa z zablodelimi dusami, ki bi v Ljubljani rade postavile en lep podjetniski turn na eni strani in en muslimanski turn na drugi strani. se grajski hrib je treba znizati, da ne bi slucajno kje ven pogledal.


bw
Brez naslova, 28.2. 2005, 10:41

Ne morete kar tako slepo opletati s spomeniškim varovanjem vsakega kuclja v mestu. Kdo vas bo pa še resno jemal, ko bo nekoč na tapeti res kakšen vreden objekt. S tako iniciativo izgubljate kredibilnost vrednotenja arhitekture. Ali res verjamete v to, da je stari objekt bolj kvaliteten od novega predloga? Ali res želite družbo v prihodnosti prikrajšati za en verodostojen, kvaliteten simbol današnjega časa? Nič drugega niste kot voajerji propada.

dj mc
Brez naslova, 28.2. 2005, 12:40

se mi zdi, da tale samozvana "Koalicija za Kolizej" ravno nima veliko simpatizerjev. Mogoce pa lahko "izvozi" svoje zamisli, kam drugam?
Pravzaprav hvala bogu, da se obstajajo kaksni, ki verjamejo, da je mozno presekati magicno mejo visine 52m (?). Prav zato, ker bi se lokalcu mascevali, verjetno magicno mejo lahko preseze samo kaksen tujec. torej, na mladcih svet stoji.... Koalicija pa... hm....


sandi
Brez naslova, 28.2. 2005, 17:34

Dj mc, če svet stoji na mladih kot si ti, se raje odselim na luno. Tudi v koaliciji Kolizej, katere član sicer nisem, je marsikdo, ki se ne boji stolpnice nad 52 m in bi jo znal tudi dobro projektirati. Problem namreč ni v stolpnicah, ampak v tej dotični stolpnici in način, kako je bil speljan natečaj, da ne govorimo o zaščitenem objektu, ki roko na srce res ni nacionalnega pomena, vendar bi bilo treba doseči preklic statusa objekta kulturne dediščine preden so se lotili natečaja, oziroma ga integrirati v novonastali objekt, kar je praksa tudi povsod drugod po svetu. Komentarji kot je tvoj samo odražajo ignoranco posameznikov, ki teme ne spremljajo dosledno in pavšalno trdijo nekaj, kar so slišali na ulice, čeprav ne vejo natančno za kaj gre. Na ta način diskreditiraš predvsem sebe, ne koalicije za Kolizej. Še dobro, da si anonimen...

enainštirideseti
brezskrbno/brezbrižno, 1.3. 2005, 09:05

Za Kolizej je še v veljavi odlok o spomeniškem varovanju. Že dolgo. Če nekaj razglasimo za spomenik, moramo to tudi aktivno varovati. Od razglasitve naprej pa je iz leta v leto stanje Kolizeja slabše. Koalicija Kolizej je bila takrat zasedena z važnejšimi opravki.(?) Drugi pa so imeli čas in denar in v najbližji soseščini ,s pristankom Oddelka za urbanizem MOL, postavljali poslovne zgradbe. Že tako nemogoča lokacija Kolizeja je postala tako tesna, da celo podrtija težko diha. Kako težko bi šele dihal obnovljeni objekt? Da ni prav nikakršne volje za obnovo Kolizeja, še manj pa za resno iskanje programa, ki bi oživil stavbo z dejavnostjo, da bi dajala vsaj toliko profita, da bi bilo vedno dovolj sredstev za sprotno vzdrževanje. Saj veste, zgradimo, obnovimo in prepustimo nadaljneu propadu. Znana praksa! Vsi uradni dejavniki so dvignili roke od Kolizeja je med drugim začutil tudi razpisovalec internega natečaja. V komisiji so sodelovali tako visoki javni uslužbenci z MOL, MK in FA. Delovali so zoper uradni dokument o zaščiti Kolizeja! Se je kaj zgodilo? Nič, razen, da so dobro zaslužili z žiriranjem. NRA pa je udaril pečat na našo balkansko kokoš. Torej, kaj vse je narobe? Vse, čisto vse in vsa zaščitniška govoričenja in pisanja so zdaj postala pololnoma odveč! Ni več razlogov, ker so jih tisti, ki naj bi bili odgovorni, vztrajno izpodkopavali in Kolizeju kopali grob. Tudi vi, zdaj glasni člani koalicije za Kolizej, morate potrkati na svojo vest!!! Na pogorišče ni haska pošiljati brizgalne, ali pač? O prvi nagradi ne bi razpravljal, ker je nesmiselna. Poglejte si načrte in videli boste s kakšnim omalovaževanjem do mesta, do meščanov in vseh, vsaj malo strokovno mislečih, so napravljeni! Mlade arhitekte pa tudi razumem, da imajo tak odnos do Kolizeja. Kaj ste jim pa pustili? Smetišče zgodovinskega spomina in nič več! Razumem jih, da bi radi pospravili dvorišče in napravili kaj bleščečega, stremečega k bodočnosti. Tudi,če bodo kasneje ugotovili, da je v nebo vpijoča neumnost, ki so jim jo vsilili z etiko podkovani strokovnjaki MOL,MK in FA s pomočjo kapitala.
Kaj hočemo, pravna država!?!


Anonimnež
Brez naslova, 1.3. 2005, 20:27

V Koalicijo za Kolizej bi bilo dobro pritegniti še kakšnega strokovnjaka za urbanistične in prostorske probleme s pravnega stališča in strokovnjaka za upravne postopke in pristojnosti.

az
..., 4.3. 2005, 18:12

Zanima me, kje ste arhitekti bili vsa prejšnja leta, ko je zadeva propadala?
In - zakaj niste zagnali enak vik in krik ob postavitvi skrpucala od podaljška Delavskega doma?


enainštirideseti
uničevanje gre dobro od rok..., 7.3. 2005, 08:54

Menim, da niso arhitekti v prvem planu. ZVKDS OE Lj, in Oddelek za urbanizem MOL so tisti, ki morajo natančno izdelati smernice in stalno bedeti nad z odlokom zaščitenim spomenikom. Ko se je podrla streha in so bile smrtne žrtve, razen zasilnega prekritja strehe, kakšne odmevne in učinkovite akcije s strani "zašćitnikov " sploh ni bilo.Podaljšek in obkolitev Delavskega doma najbrže imajo vsa potrebna soglasja. Kako so jih dobili in kakšna so ta soglasja. Dvomim , da so strokovna po vsebini, glede na bližino zaščitenega objekta? Enak dvom se poraja glede urbanističnega načrtovanja tega dela! Meščani ne vemo ali se mesto planira globalno ali izključno v najožjem detajlu, po diktatu kapitala? Zavožena reč!!! Ali bo kdo poiskal odgovorne osebe, ki imajo ime in priimek? Ali pa bi se kaj prijelo tudi kakšnih članov Koalicije za Kolizej in bo volja popustila? Na ekscesnih in samo na takšnih situacijah, mesta ni mogoče ne planirati, ne graditi. Z demagoškimi odstopi s profesorskih mest pa tudi ne!
Volje za oblikovanje mesta, menda ni, je pa gotovo volja po političnem prerešetavanju med političnimi strankami, kdo bo več nagrabil zase!


bw
narobe svet, 7.3. 2005, 10:49

Tukaj pri nas je svet res na glavo postavljen, arhitekti naj bi bili tisti, ki bi morali kreirati nov prostor, nov svet. Arhitekti naj bi bili vizionarji, ki ustvarjajo take projekte, jih občudujejo, se jim čudijo, jih podpirajo... Tukaj je pa ravno obratno - laična javnost je v večini ZA Novi Kolizej, tudi mestne oblasti so načeloma ZA in kar je najbolj absurdno - KAPITALIST?! ustvarja vizijo, arhitekti so pa tisti, ki so proti. Povejte kje to živimo? A so arhitekti v Sloveniji res samo eni mali zakompleksani birokrati?

fm
pamet.., 7.3. 2005, 10:55

prebral sem: SPAMETUJEMO SE, KO SO SE POMEMBNE ODLOČITVE ŽE NESPAMETNO URESNIČUJEJO!

damjan
Brez naslova, 7.3. 2005, 11:19

BW..... blablabla,bla,bla..... Zelo domiselno res, kako da se še drugi nismo spomnili tega, joj, joj ta zablojena stroka.... Res je zablojena ja, vendar ne v svojem "nevizionarstvu" in podobnih oslarijah. Tukaj je bilo že 150 krat povedano, zakaj NE Kolizeju na tem mestu. Kaj meni laična javnost meni dol visi, ker niso poklicani za načrtovanje mesta, kot tudi nikjer drugje po svetu. Vsi dosedanji argumenti proti Kolizeju so bili objektivni in jim ni moč oporekati. Od nelegalnega natečaja, do zaščitenega objekta, slabega urbanističnega konteksta in arhitekture (če nič drugaga, ker je stvar okusa, ŽE VIDENE arhitekture), zato še enkrat paudarjam problem Kolizeja ni stolpnica in arhitekti brez vizije, ampak kontekst stolpnice, FSI, odnos do okoliške zazidave.Prepričan sem, da bi investitor moral razpisati natečaj tudi za domače arhitekte in rezultat bi bil nedvomno boljši. V prvi vrsti pa je problem, da natečaja kot je bil ta sploh ne bi smelo biti, oz. bi se lahko imenoval kvečjemu anketni natečaj in naj bi služil za preveritev pred vlogo za spremembo namembnosti zemljišča itn.

osama
raziskava korupcije, 7.3. 2005, 12:49

Ob vseh debatah o zakonitosti postopka se noben (npr.kriminalistična služba) ne vpraša kako je prišlo do trošenja tako velikih denarjev za natečaj. Ali je investitor tako nor ali je imel zagotovilo soglasodajalca(-ev) ?

bw
Brez naslova, 7.3. 2005, 13:35

Še dobro, da je arhitektura "stroka", da si eni lahko frustracije zdravjo v imenu nje.

enainštirideseti
Brez naslova, 7.3. 2005, 13:56

spet je posledica pred vzrokom! izključiti laično javnost (meščane)je nedemokratično! Tista, ki pa jo omenjate je IZMIŠLJENA. Ali res poznate POSTOPEK nastajanja arhitekturnih rešitev?

damjan
Brez naslova, 7.3. 2005, 16:31

Poznam in še kako dobro, vem da imate v mislih javne razgrnitve, pripombe in dopolnila, vendar če bi se mesta gradila z referendumi in na podlagi javnega mnenja, zelo verjetno ne bi prišli nikamor. Urbanističen plan je v prvi vrsti domena urbanistov in arhitektov in pri tem naj tudi ostane, ne poznam primera v svetu, da je imala javnost odločilni vpliv pri načrtovanju mesta in prav je tako, zato nehajte duhovičiti, zamislite si Haussmanov Pariz ali Cerdajevo Barcelono z interferencami nazdovoljne javnosti, ki si stvari zamišlja nekoliko drugače. Arhitekt mora vedeti, kaj je v interesu meščanov in imeti to v zavesti. Javnost je namreč zelo lahko zmanipulirati, kar se je pokazalo ravno pri Kolizeju

J. Držanič
Ladies & Gentlemen, 8.3. 2005, 13:13

Moj skromni prispevek k razširitvi diskusije/razmisleka:
1. Kaj je dejanski namen koalcije (politološko gledano, malo ponesrečeno ime) Kolizej? Uskladiti različna mnenja in izvajati strpen dialog (ok, to zadnje v resnici delajo koalicije)? Na katero temo pa? Da bodo zagovorniki NRA turna in nasprotniki NRA turna mirno sobivali in družno ugotavljali, da mestna oblast nima enega urbanističnega kompasa (pa saj to vemo že brez tega). Tu manjka en osnovni B plan za Kolizej. Pobudniki KforK bi morali predlagati kakšno osnovno idejo, kaj naj bi se na lokaciji dogajao/gradio/obnovilo, preden se šriši nabor zainteresiranih. Če se nekaj predlaga, je treba imeti en osnovni štof, drugače se vse skupaj vedno konča v dveh seansah in treh pametovanjih s pivom pri šanku. Jaz tu osnovnih kontur za B plan nisem razbrala. "Ohranjanje kulturne dediščine" izvedbeno ne funkcionira. Ljubljana že ves čas na Kolizeju ohranja kulturno dediščino - rezultati so vidni.
2. V zadnjih 15 letih je Kolizej preživel denacionalizacijski proces, temu je sledilo še nekaj lastniških transakcij. Če je Kolizej res taka kulturna dediščina, ki jo je treba na vsak način ohraniti, zakaj se je pa zadeva vrnila v naravi - kje so bili varuhi dediščine takrat? Saj dediščina je lepa stvar, samo hudič stane, naj se privatni invesitor za..bava s Kolizejem. Nadalje, vrsto let je mnogo arhitektov hodilo mimo Kolizeja (a so mižali ali kaj)? Koliko jih je trkalo na Bežanova in Jurančičeva vrata s predlogom za karkoli na lokaciji pa gospoda iz "verskih" razlogov nista želela poslušati? Po mojem ne veliko. Zna biti, da bi prsti ene roke zadoščali.
3. Opozarjam, da imamo poleg Kolizeja v mestu vsaj še eno semi-ruševino, ki je uvrščena med zgodnjo industrijsko arhitekturo, varujemo jo, kar se da, istočasno se denacionalizacijski upravičenci nekaj "repenčijo", reče se ji pa Cukrarna. Kaj pa z njo?


fm
namestnik božji..., 8.3. 2005, 13:14

Uuuuuuuuuuuuu,še en arhitekturni Gottes Stellvertreter! Slabo se nam piše!

tom
Brez naslova, 9.3. 2005, 11:18

stagnacija & status quo je super stvar za mesto. Kako bi človek sploh lahko užival rajsko lepoto in skladnost mesta, če nekdo stalno poskuša skruniti kozmični, neskončni, vseobsegajoči RED v njem.

dr. Samo Zupančič
Kolizej v prostoru, 10.3. 2005, 17:10

Do sedaj še nisem videl pripomb v zvezi z umestitvijo novega Kolizeja v širši prostor z upoštevanjem mobilnosti prebivalstva mestu.

Zopet standardna ignorantnost v Ljubljani: gibanje v mestu nas popolnoma nič ne zanima, čeprav v svetu velja, da je to krvni sistem vsakega mesta, ki je živ organizem in ne skupek vedut ter drugih statičnih odlik, ki pa jih prebivalstvo ne ceni prav preveč.


Anonimnež
Brez naslova, 11.3. 2005, 14:41

Sram vas bodi !! Nivo vaše komunikacije, je tudi odraz prihodnosti slo arh. Nauk te zgodbe je: "Ljudje so stopili skupaj, za skupno stvar."
Bi poskusili tudi Arhitekti?


Anonimnež
Brez naslova, 11.3. 2005, 17:16

Tipična slovenska pripomba! "Nikar se ne kregajte, saj se da vse lepo zmeniti." Bolj oster kot je nivo komunikacije bolj je produktiven, vprašanje je samo meja dobrega okusa. Za to naj skrbi vsak posameznik sam. Ravno zaradi podobnih "diplomatov" je stanje kakršno je in vsi lezejo v rit en drugemu. Konsenz, konvergenca, diplomacija, kompromisi, dogovarjanja, leporečje, blablabla... Važna so izključno dejanja in ostro nasprotovanje oporečnostim ter objektivno zagovarjanje objektivnih kvalitet, pri nas pa je ravno vse postavljeno na glavo. Ponižnost je "kvaliteta" diktatur, odprite malo BBC in si razsvetlite obzorja. Angleža lahko javno argumentirano kritiziraš, Slovenec pa te najprej toži za javno obrekovanje, končaš pa v arestu. Toliko o "svobodi" govora pri nas in kulturi dialoga...

jaka
Brez naslova, 14.3. 2005, 16:51

Damjan: Razlogi za in proti so po mojem mnenju približno enako objektivni. Ko govorimo o objektivnosti se moramo zavedati, da je nastala kot konsenz in jo je tako možno spreminjati. Mnenja o spomeniškosti samega Kolizeja so deljena celo znotraj umetnostno-zgodovinske stroke. Argumenti proti višini zmagovalnega objekta vzdržijo dokler se gibljemo znotraj obstoječih morfoloških danosti. Lahko pa nov objekt poraja nove smernice. Pogled na grad v smeri iz Celovške ni popolnoma izrazit; pojavlja se v segmentih. Haussmanov Pariz je nedvomno dosežek tistega časa, danes pa ga nekateri občutijo kot veliko breme saj preprečuje bistvene spremembe v tkivu (Koolhas: Pariz je lahko samo še bolj pariški). Nisem zagovornik zmagovalnega projekta in hkrati ne verjamem v dogmatiko spomeniškega varstva. Ljubljana potrebuje impulz in dobila ga je v obliki provokacije.

damjan
Brez naslova, 14.3. 2005, 17:55

Nekaj od tega bo že res... Vendar tudi Koolhasove paradigme niso več povsem aktualne. Danes Paris lahko funkcionira povsem nepariško, kar se vidi po razprostranem podzemlju in razvejanosti metroja ter drugih podzemnih prevoznih sredstev, ki mesto napajajo vertikalno. Tako promet kmalu ne bo več glavni problem Pariza. In Pariz kakršen je niti ne potrebuje intervencij na površju znotraj centra, poslovna četrt se tako zgoščuje ob Seni in v La Defense-u podobno kot Docklands v Londonu in stvar funkcionira. Zato ohranjanje starega mestnega jedra v času hitrih povezav ni sporno in je na nek način dobrodošlo. Posamezne intervencije pa tako vedno so in bodo in če so posrečene, toliko bolje.
Kar se tiče Kolizeja pa niti ne govorim toliko o vprašljivosti višine stavbe kot o njenem kontekstu in spornem natečajnem postopku.


jaka
Brez naslova, 15.3. 2005, 18:42

Dosledno upoštevanje konteksta da lahko kvalitetno a predvsem korektno arhitekturo. Odstopanje od modela pa pomeni presežke, ki oblikujejo nov kontekst. Ne trdim da so to lastnosti zmagovalnega projekta, prav tako se mi zdi nesmiselno apriorno obsojanje. Količina programa pa bi nedvomno pomenila nek razvojni potencial oz. premik v samem mestnem središču. Strinjam se da so bile nepravilnosti v postopku, vendar se je vsaj začelo razpravljati o viziji današnje prestolnice.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Do zdaj prisotni:
Tatjana Adamič (Konzervator, OE Lj), Boris Deanovič (Konzervator, RC), Miha Dešman (arhitekt, predsednik DAL), Marjutka Hafner (državna podsekretarka na MzK in predsednica KD Naša Slovenija), Mateja Kavčič (konzervator, RC), Dr. Matej Klemenčič (umetnostni zgodovinar, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL), Dr. Miklavž Komelj (univ. dipl. um. zgod.), Vladimir Krajcar, (arhitekt), Dr. Breda Mihelič (univ. dipl. um. zgod.), Aleksander Saša Ostan (arhitekt, član UO DAL), Damjan Ovsec (Etnolog, publicist), Dr. Jelka Pirkovič, (Univ. dipl. um. zgod., Državna sekretarka MK), Dr. Damjan Prelovšek, (Predstojnik Umetnostno zgodovinskega inštituta Franceta Steleta), Marija Rezek (Konzervator, OE Lj), Janko Rožič, (arhitekt), Boris Vičič (ZVKDS direktor območne enote Ljubljana), Katarina Višnar (konzervator) Ira Zorko (arhitekt)



na vrh