info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
28. 2. 2005

Nagrada Prešernovega sklada spet arhitekturi - Matija Bevk in Vasa Perović

Uredništvo, Miha Dešman
Čestitke Matiju Bevk in Vasi Perović za Nagrado Prešernovega sklada! Prejela sta jo za arhitekturni opus zadnjih dveh let, v katerem izstopa objekt rezidence nizozemskega veleposlanika v Ljubljani.

Tako je bila po natanko desetih letih Nagrada Prešernovega sklada podeljena tudi arhitekturi. Leta 1995 jo je prejel Jurij Kobe za stavbo Fakultete za biologijo in stanovanjsko četrt Tabor v Ljubljani. Nagrade sklade se podeljujejo predvsem za eno ali nekaj izjemnih del na posameznem področju kulture (npr. za literarno delo, vlogo, režijo, kompozicijo, razstavo ali hišo). V arhitekturi so se vse od nastanka sklada leta 1962 nagrade redno podeljevale kvalitetnim realizacijam, urbanističnim zasnovam ali krajšemu opusu posameznega avtorja. Po desetletnem premoru lahko letošnjo nagrado Prešernovega sklada namenjeno grajeni arhitekturi razumemo kot eno izmed potrditev, da slovenska arhitektura v zadnjih nekaj letih spet postaja izjemno kvalitetna umetniška disciplina, ki je hkrati tudi širše zanimiva.

Upamo lahko, da se bo slovenska arhitektura z izjemnimi dosežki tudi v prihodnosti ponovno redno uvrščala ob dobitnike Nagrad Prešernovega sklada iz drugih umetniških področij.



Miha Dešman, predsednik DAL
Obrazložitev
Matija Bevk in Vasa J. Perović, Bevk Perović Arhitekti

Dela Matije Bevka in Vasa J. Perovića so med najboljšim, kar se je zgodilo novega na slovenski arhitekturni sceni v zadnjih nekaj letih. Zanju arhitektura ni izključno umetniška disciplina, je širši kulturni splet, ki ima tudi socialne, inženirske in tehnične dimenzije. Zato se sistematično ukvarjata z razvijanjem rešitev za »prave« arhitekturne probleme: funkcijo, konstrukcijo, detajl, obliko in lepoto. Osnovna šola v Kočevju, zasnovana v širšem timu, je pomenila uspešen štart, vsaka naslednja realizacija – med ostalimi stanovanjski kompleks na Aljaževi ulici v Ljubljani, rezidenca nizozemskega veleposlanika v Kosezah, prenova vile Perhavec arhitekta Costaperarie v Ljubljani in skoraj dograjeno naselje socialnih stanovanj v Polju pri Ljubljani - pa ponovno potrjuje visoko kvaliteto, znanje in perspektivnost mladih arhitektov. V njunem opusu zaseda posebno mesto stanovanjska gradnja, kolektivna in individualna, kot najbolj vsakdanja, pa prav zato tudi najtežja in najpomembnejša tema arhitekturne ustvarjalnosti.


Esej
Matija Bevk in Vasa J. Perović, Bevk Perović Arhitekti

Arhitektura je eden najlepših, pa tudi najtežjih poklicev. Zahteva tehnično in organizacijsko kompetentnost, umetniško moč in tudi naklonjeno okolje. Šele ko se vsi ti pogoji srečajo je ustvarjena možnost, da nastane res kvalitetno arhitekturno delo.
Dela tandema Bevk in Perović so med najboljšim, kar se je zgodilo novega na slovenski arhitekturni sceni v zadnjih nekaj letih. Njun uspeh ni plod naključja, pač pa rezultat dobro premišljene strategije. Skrivnost je predvsem v sistematičnem oblikovanju aktivnega odnosa do različnih pogojev in plasti arhitektovega dela.
Zanju arhitektura ni izključno umetniška disciplina, je širši kulturni splet, ki ima tudi socialne, inženirske in tehnične dimenzije. Sistematično se ukvarjata z razvijanjem rešitev za »prave« probleme arhitekture: funkcijo, konstrukcijo, detajl, obliko in lepoto. Zato predstavlja njuna arhitektura dobrodošlo alternativo prevladujoči aktualni arhitekturni praksi, ki je usmerjena predvsem v podobo in hitri efekt.
Bevk in Perović pri svojem delu ne iščeta bližnjic in lahkih poti. Njuna arhitektura je temeljita in pazljiva raziskava realnosti. Pri tej raziskavi se ukvarjata z razumevanjem sodobnosti, umetnosti, življenjskih stilov, pa tudi s stičnimi točkami globalnosti in lokalnosti, tradicije in modernizma, arhitekturnih in nearhitekturnih tem. Vsaka njuna stavba zato pomeni sintezo - program, zgodovina in tradicija, tehnologija, pa tudi značaj naloge in značaj naročnikov so zgoščeni (kondenzirani) in kristalizirani do takšne mere, da arhitektura postane samoumevna. Odlikuje jo konstrukcijska in tehnična racionalnost, umetniška jasnost, raziskovalni pristop in arhitekturni jezik, ki ni po vsej sili avtorski, pač pa je podrejen uporabnosti, smislu in logiki vsakega posameznega dela. Tako nastane prostor, ki ima lastno individualnost in značaj, ki občuti spremembe atmosfere in svetlobe in ki zasije kot prepričljivo in celostno umetniško delo.
S stalno brezkompromisno angažiranostjo v vseh fazah nastajanja arhitekturnega dela, od izpolnjevanja programa naročnika, zasnove arhitekture in oblikovanja, izdelave projektov do izvedbe, ki vključuje vsakodnevno obiskovanje gradbišč, postavljata mlada arhitekta nove, visoke standarde za sodobno slovensko arhitekturo.
V njunem opusu zaseda posebno mesto stanovanjska gradnja, kolektivna in individualna, kot najbolj vsakdanja, pa hkrati prav zato tudi najtežja in najpomembnejša tema arhitekturne ustvarjalnosti. Doslej sta realizirala več večstanovanjskih stavb in individualnih hiš, njuno delo pa obsega tudi prenove obstoječih hiš, ureditve lokalov in postavitve razstav.
Osnovna šola v Kočevju, zasnovana v širšem timu (V. Perović z N. Doddom, T. Glažarjem, A. Vehovarjem in A. Kučan, Plečnikova nagrada za arhitekturo 2003) je pomenila uspešen štart, vsaka naslednja realizacija - stanovanjski kompleks na Aljaževi ulici v Ljubljani (Plečnikova nagrada za arhitekturo 2002), prenova stanovanjske hiše v Piranu, stanovanjska hiša Blejec v Črnučah, rezidenca nizozemskega veleposlanika v Kosezah, ki je bila realizirana v okviru nizozemskega vladnega programa za kvalitetno arhitekturo državnih predstavništev kraljevine Nizozemske (Projekt je bil leta 2003 v okviru Piranskih dnevov arhitekture nominiran za mednarodno arhitekturno nagrado Piranesi, 2004 pa predlagan za Mies Van de Rohe nagrado evropske arhitekture), pa prenova vile Perhavec arh. Costaperarie v Ljubljani (2004), skoraj dograjeno naselje socialnih stanovanj v Polju pri Ljubljani in druga dela - pa ponovno potrjuje visoko kvaliteto, znanje in perspektivnost mladih arhitektov.)


 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 1.3. 2005, 22:35

Res. Cestitamo. Ampak tole pa zal zveni kot eno tako malo nekriticno familiarno obcudovanje...

tomaz
soglasam, 2.3. 2005, 11:29

se strinjam z gospodom anonimnim. slisi se kot "edini na planetu". Spominja me na vzorne pionirčke iz titovih časov. Ostali pa itak samo pohajkujejo naokoli in delajo guzvo. Pa brez zamere

Anonimnež
Brez naslova, 6.3. 2005, 22:43

"Tako je bila po natanko desetih letih Nagrada Prešernovega sklada podeljena tudi arhitekturi." ... Kot bi nekdo namenoma pozabil, da je velika Prešernova leta 2003 šla v roke arhitektu Vojtehu Ravnikarju...

uredništvo
Pojasnilo anonimnežu!, 8.3. 2005, 17:48

Obstajata dve vrsti nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo na Prešernov dan. Nagrada Pršernovega sklada se podeljuje posameznemu arhitekturnemu delu ali drugemu umetniškemu delu, medtem ko se Prešernova nagrada podeljuje za življenjsko delo posameznika oziroma njegov življenski opus. Vojteh Ravnikar je prejel Prešernovo nagrado - torej za življenjsko delo, kot sta jo letos prejela ga. Grafenauer in g. Borčič. Nagrada Prešernovega sklada pa je bila res nazadnje podeljena posamezni arhitekturi natanko 10 let nazaj.

Bodoča stanovalka
Nagrada za neprilagojeno, 21.7. 2005, 10:19

Spoštovani!

Najprej iskrene čestitke za prestižno nagrado za stanovanjsko sosesko v Polju.

Ni kaj res je nekaj posebnega, vendar bi lahko pri načrtovanju upoštevala minimalne kriterije, ki jih morajo stavbe izpolnjevat, da so še uporabne za nemoteno bivanje gibalno oviranih stanovalcev, ki nas bo v soseski v Polju, kar 18.

Glede na to, da sem se tudi sama na 9.Rrazpisu uvrstila na seznam upravičencev do neprofitnega stanovanja sem tudi sama spremljala gradnjo soseske, vendar me je že ob prvem neuradnem ogledu presenetilo dejstvo, da bloki nimajo dvigal oziroma, da so kleti dostopne samo po stopnicah.

Edina razlaga bi lahko bila, da gibalno ovirani ne bomo imeli v kleti shrambe???? Kmalu bomo videli, če so moje domneve pravilne!!!!

Pa brez zamere, ampak malo sem vseeno razočarana...

Lepo vas pozdravljam in želim še naprej uspešno delo in čim več nagrad!!

Bodoča stanovalka soseske v Polju!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

rezidenca nizozemskega veleposlanika v Kosezah






naselje socialnih stanovanj v Polju






Hiša Blejec v Ljubljani






prenova vile Perhavec arhitekta Costaperarie v Ljubljani



na vrh