info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
6. 3. 2005

Janez Trenz (1914 - 2005) - Velenju je vdihnil dušo

Bogo Zupančič
V enaindevetdesetem letu starosti je v Ljubljani umrl arhitekt Janez Trenz. Njegovo ime se največkrat povezuje z gradnjo Velenja, saj je med leti 1957 in 1960 skupaj s Francem Šmidom in Cirilom Pogačnikom naredil urbanistično zasnovo sodobnega mesta.

Skupaj z ženo Sonjo je sodeloval pri reševanju številnih nalog, ki so zaobjemala tako spomenike kot urbanistične, stanovanjske, reprezentančne in tehnične ter restavratorske probleme. Pri izgradnji Velenja so sodelovali številni pomembni slovenski arhitekti, kot so bili Stanko Rohrman, Oton Gaspari, Jože Usenik, Irmina Kmecl, Drago Umek in drugi. Trenz je leta 1958 projektiral stavbo uprave rudnika Velenje, kjer je sedaj občinska stavba Velenja. Leta 1959 je naredil počitniški dom v Fiesi, 1963 sodno zgradbo v Novi gorici, med leti 1963 in 1965 je naredil poslovno-trgovsko zgradbo in stanovanjski del na Kolodvorski ulici v Ljubljani, leta 1964-65 hospitalni objekt Kliničnega centra Ljubljana. Omeniti velja še med leti 1974-1978 narejeno novo stavbo Arhiva Slovenije in restavracijo Grubarjeve palače v Ljubljani ter leta 1946 narejeno obeležje makedonskega narodnega heroja Goceja Delčeva v Skopju in spomenik Josipu Jurčiču v Mariboru.

Arhitekt Janez Trenz je bil rojen 12. septembra 1914 na Trški gori pri Krškem. Študij arhitekture je končal leta 1938 pri arhitektu Jožetu Plečniku na Tehniški fakulteti – arhitektski oddelek v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je krajše obdobje delal pri arhitektu Marjanu Mušiču v Mariboru. Po vojni, v letih med 1948 in 1979 je delal v arhitekturnem biroju Slovenija projekt. Razstavljal je leta 1958 v Moskvi, leta 1959 v sklopu potujoče razstave Sodobna jugoslovanska arhitektura, ki je obiskala Oslo, Københaven, Stockholm, Varšavo, Ljubljano in London. V začetku junija 1973 je razstavljal na razstavi Novejši slovenski urbanizem v okviru razstave Urbanex na zagrebškem velesejmu. Leta 1962 je dobil skupaj s Francem Šmidom in Cirilom Pogačnikom za urbanistično ureditev Novega Velenja nagrado Prešernovega sklada.

Arhitekt Nande Korpnik pomen arhitekta Janeza Trenza ocenjuje takole: "Trenz je bil eden redkih arhitektov, če že ne zadnji, ki so znali in imeli sposobnost izkazati se avtorsko tako na urbanističnem področju kot na posameznem arhitekturnem delu hkrati. Bil je načrtovalec, ki je organizacijsko in estetsko uspešno zastavil sodobno Velenje. Urbanistična zasnova mesta Velenja in znotraj njega uresničena arhitekturna dela predstavljajo vrhunec slovenskega poznega modernizma in tudi njega osebno. Njegova dela ga odlikujejo kot našega velikega in tankočutnega arhitekta. Čeprav je načrtoval Velenje v šestdesetih prejšnjega stoletja in gre že za zgodovino slovenske arhitekture, se mesto na Trenzovi osnovi dobro razvija in mu je največji ter hvaležni spomenik."


Več:
>>Janez Trenz / Evidenca 1945-70

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Članek je bil objavljen v soboto 5. marca 2005 v časopisu Delo.



Janez Trenz, iz družinskega arhiva, avgust 1983
na vrh