info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 3. 2005

Revitalizacija ljubljanske mestne Klavnice

Tatjana Adamič
V Spomeniškovarstvenem centru na Trgu francoske
revolucije 3 v Ljubljani je še do 22. marca 2005 na ogled razstava DeKlavnica – Revitalizacija opuščenega industrijskega območja. Razstavo je 8. marca otvorila državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Jelka Pirkovič.


Kompleks mestne klavnice v Ljubljani je več kot desetletje po ustavitvi proizvodnje v 90-ih letih 20. stoletja zapuščen, brez primerne funkcije in vizije prihodnosti. Mestna klavnica v Ljubljani, zgrajena v letih 1880 – 1881 po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja (1844, Wildon pri Gradcu – 1918, Gradec) je bila temeljito povečana in modernizirana v 30-ih letih 20. stol. V obeh razvojnih obdobjih je bil kompleks izredno ambiciozno zasnovan in zato zanimiv tudi za širši evropski prostor. Po vzoru ljubljanske mestne klavnice je bila leta 1885 zgrajena klavnica v Münchnu. Po povečavi in modernizaciji klavnice v letih 1926 – 1927 pa je bila ta najmodernejši tovrstni kompleks v Jugoslaviji.

Mestna klavnica v Ljubljani je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi INDOK center pri Ministrstvu za kulturo, in predlagana za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na Fakulteti za arhitekturo so se na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, spoprijeli z izzivom načrtovanja revitalizacije opuščenega industrijskega območja. V seminarju prof. dr. Fedje Koširja se je v jesenskem semestru pod vodstvom mentorice dr. Sonje Ifko, strokovnjakinje s področja industrijske arhitekturne dediščine, odvijala delavnica, v kateri so študentje Miha Bukovec, Jan Hadžič, Jernej Hočevar, Vojka Veselič, Blaž Završnik in Meta Zupančič opravili preveritev nove namembnosti kompleksa in možnosti uporabe obstoječih objektov. V sklopu delavnice je bila ob projektnem delu aplikativno predstaviljena tudi interdisciplinarna metodologija za raziskovanje in vrednotenje območij industrijske arhitekturne dediščine, ki jo je kot izhodišče za zasnovo revitalizacijskih posegov razvila dr. Sonja Ifko.

Industrijska arhitekturna dediščina je verjetno v tem času ena izmed najbolj ogroženih kategorij kulturne dediščine. Industrijska območja nekoč na obrobju mest stojijo zdaj v mestnih središčih. S seljenjem proizvodnje na mestna obrobja se industrijski kompleksi v mestu praznijo, ostajajo zapuščeni ali so zaradi nove uporabe degradirani. Številne tuje izkušnje so pokazale tako pomen razvojne vloge industrijskih območij kot uspešne rešitve za ohranjanje le-teh. Ne le ravnodušen temveč pogosto tudi zaničevalen odnos do industrijske dediščine je rezultat nepoznavanja tovrstne dediščine in pomanjkanja razvojnih vizij. Zaradi številnih izgubljenih kompleksov industrijske dediščine v zadnjem desetletju je potrebno nujno spregovoriti o njihovem pomenu in pokazati konkretne možnosti za njeno reševanje. Izkušnje primerov v tujini pa tudi v Ljubljani (npr. Mestna elektrarna Ljubljana, Železniške delavnice v Šiški) kažejo, da je mogoče preseči takšne razmere in poskrbeti za industrijsko dediščino z novimi razvojnimi programi in novo vsebino, skratka z revitalizacijo industrijskih območij.

Mestna klavnica v Ljubljani je primer opuščenega industrijskega območja, ki je vsekakor vreden prenove zaradi različnih razlogov: lege v neposredni bližini središča mesta, arhitekturnih kvalitet velikih konstrukcijsko in oblikovno zanimivih dvoranskih objektov, ki zaradi svojih razsežnosti omogočajo različne dejavnosti, ter tudi kot avtorsko delo mednarodno priznanega arhitekta.


Več:
>>Travme Kolizeja / TrajekT, 06.12.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 21.3. 2005, 20:07

´Proces oživljanja mest vključuje fizično, ekonomsko in družbeno regeneracijo mest. Programi za urbano regeneracijo se ukvarjajo z ekonomskim razvojem in zagotavljanjem finančnih virov, okoljskimi faktorji, fizično prenovo nepremičnin, osveščanjem lokalnih skupnosti, značilnostmi in pomanjkljivostmi trga delovne sile in še marsičim. ´

Ali sodi v Ljubljani pod take ´ procese´ tudi ponovno preoblačenje ljubljanske Name v Centru? Nekaj časa smo imeli možnost opaziti ponovno prikazano lepo osnovno fasado objekta, ki nam je ´vrnila stavbo v prostor´ , sedaj pa se zopet pripravlja - že izvaja - njen vizuelni ´izbris´ , strokovni krogi pa ne dajo od sebe niti glasu....


Bruno
revitalizacija smrti?, 19.11. 2011, 19:01

Mestna klavnica v Ljubljani je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi INDOK center pri Ministrstvu za kulturo, in predlagana za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Podobnih nebuloz se lahko spomni le človek, čigar možgani so skisani od požrte govedine in ostalih živalskih trupel. Klavnice so vir vsega zla, a trupel lačni zombiji tega nočejo spregledat. Spomenik lasnti neumnosti in tujemu trpljenju bi postavljali! Dragi mesojedci, postavite se vi v vrsto za "human" umor z iglo skozi te vaše skisane možgane, le za en dan naj se vaše kri preliva in ne živalska, le za en dan v letu. Klavnice delujoče je treba zapret, propadajoče zradirat z zemljo in posadit drevesa, za vsako umorjeno žival po eno, boste videli kako bi nas hitro pragozd požrl, retadiranci skisanih možganov.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Območje mestne klavnice na fotografiji z začetka prejšnjega stoletja in predlog prenove, ki je nastal na DeKlavnici.

na vrh