info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
4. 4. 2005

S stripom do odzivnih uporabnikov

Maja Simoneti
Ko so začele krožiti govorice, da bodo preselili Mestno knjižnico Otona Župančiča in zaprli galerijo Dvorni trg, se je trem krajinskim arhitektom porodila zamisel o razstavi. Urška Kranjc, Maša Šorn in Luka Vidic pravijo, da se jim je zdelo nujno na samem kraju opozoriti na značaj Židovske ulice, ki je postala nekakšna ‘galerijska’ ulica. Mladi krajinarji menijo, da je to dobro ter da bi bilo vredno tak značaj te mestne ulice ohranjati in razvijati. Sčasoma so v mestu govorice o spremembah na Židovski potihnile, želja po razstavi, ki bi na svojstven način opozarjala na pomen prostora, pa je ostala. Nekako so želeli pregnati nelagodje, ki jih ob podobnih dogodkih obhaja in premagati občutek nemoči.

Mladi ustvarjalci pravijo, da je včasih težko prekrižanih rok sprejeti dejstvo, da ni možno poseči v tok dogodkov in doseči sprememb. Tako so sklenili na svoj način opozoriti na to, kako pomemben je vsakdanji prostor za človeka. Serijo stripov so si zamislili kot niz duhovitih pripovedi iz vsakdana meščanov. Z objavo na oglasnih deskah ali avtobusnih postajah naj bi stripi nagovarjali prebivalce mesta k premisleku o značilnostih prostora, ki ga dnevno uporabljajo.

Prvih nekaj stripov so poizkusno razstavili v izložbenih oknih galerije Dvorni trg. Uporabniki Židovske ulice hitijo mimo oken galerije in občasno se kakšen pomladno razpoložen zaustavi ob razstavljenih plakatih. Maša, ki trentuno redno sedi na Dvornem trgu in zbira podatke za svojo diplomsko nalogo pravi, da čim se ustavi en opazovalec, se mu hitro pridruži še kdo. Odzivi mimoidočih so različni, v glavnem dobri. Ljudem se stripi zdijo zanimivi in skušajo jih razumeti. Pomembno je, da ljudje razmišljajo o vlogi prostora za prosti čas in igro, za prijazno druženje in rekreacijo. Za stanje v prostoru, za dobre ureditve in nove rešitve postaja vse bolj pomembno, da meščani znajo zahtevati določene ureditve in spremembe. Prijazno napeljevanje meščanov k premisleku je dobra poteza.

V resnici je razstava stripov znak zrelosti. Avtorjev, galerista in okolja v katerem je nastala. Dobri načrti in odlične izvedbe v prostoru, tako kot razstave in umetniške instalacije, sodelovanje z uporabniki in poletni specialisitčni študijski progrmai imajo iste cilje: uravnotežiti znanje o urejanju prostora med uporabniki in stroko, spodbuditi kritično presojo in ustvarjalnost pri enih in drugih ter predvsem zapolniti komunikacijsko praznino. Nobenega pravega razloga ni, da bi morali o urejanju prostora razpravljati na način, ki uporabnikom onemogoča presojo izrečenega in sodelovanje.

Novi projekti, eksperimenti, razstave in prireditve lahko dobro povežejo stroko in uporabnike. Urška že razmišlja o eksperimentu pri katerem, bi k sodelovanju povabila prebivalce enega ali več blokov. Za eno poletno sezono pravi, bi jim pomagala enotno urediti balkone. Učinki takega projekta bi bili brez dvoma zelo zanimivi, za udeležence in druge opazovalce. Živo si lahko predstavlajmo, kako bi udeleženci začeli dojemati "podobo" svojega bloka, jo primerjati z drugimi, spoznavati svojo osebno vlogo in moč uskaljenega delovanja. Navidez obskurna ideja vključuje vse elemente pravega motivacijskega projekta, ki bi lahko neboleče povezal prebivalce bloka in jih zelo dobro pripravil na proces prenove na primer.

Tudi idejo o stripih ocenjujemo kot dobro in verjamemo, da bi jo lahko avtorji tematsko še razvili in ponudili tudi drugim krajem. Dejstov je, da razstava stripov od gledalca ne zahteva veliko in prav to je lahko njena dobra stran. Nič ni narobe s sporočili, ki se mimogrede zapisujejo v spomin. Znano je, da ljudje uporabljajo prostor ne da bi se zavedali, kakšen je proces odločitev in del, ki so jim ta isti prostor zagotovila. Zato, da bi začeli uporabniki bolj zavestno uporabljati prostor, se moraj opočasi zavedati tega, kakšen je, kako veliko jim pomeni in kakšen vse bi lahko bil. K temu lahko včasih pripomorejo že samo slike. In zato bo eden prihodnjih Lukovih projektov gotovo fotografska razstava.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

simon
Brez naslova, 5.4. 2005, 12:21

Saj vem, saj vem, komentar se ne nanaša na zgornjo temo, vendar ne vem, kam drugam naj ga zapišem. Resnično me zanima, kako je mogoče, da med vsemi komaj relevantnimi novicami za prostorsko kulturo, niste objavili ničesar o Ljubljanskem forumu, ki bo danes ob 15. uri v Cankarjevem domu. Naslov foruma je "Ljubljana - mesto razvojnih katastrof" in večina foruma bo namenjenega ljubljanskemu urbanizmu, prav tako okrogla miza z županjo. Zato toliko težje razumem, zakaj novice niste objavili na Trajektu!

Marko
Sokol, javi se, 7.4. 2005, 11:22

Kandidati za akcijo leta

Še offtopic Simonu: Če poznaš Trajekt, veš, da ga delajo sami zanesenjaki, ki so do vratu v siceršnjih obveznostih in delu. Morda bi se pa ti malo angažiral in pomagal, da kakšna informacija ne bi izpadla, ne pa da užaljeno bentiš. Sicer pa je bil tudi forum bolj katastrofa. Pa brez zamere!


luka
Brez naslova, 7.4. 2005, 14:23

Sem bil na forumu in moram reči, da je bil forum sam po sebi res katastrofa, ker je bil organiziran v sklopu Financ in zamišljen kot šov za publiko, postfestum še z dodatkom dobrodelne dražbe. Tudi okrogla miza je bila neresna, saj Peter Frankl resnično ni kompetenten za vodenje diskusije o urbanizmu, tako sta si v prvi vrsti izmenjala nekaj komplimentov z županjo, medtem ko je bila sama okrogla nekoliko izvzeta iz konteksta "Mesta razvojnih katastrof", je bil pa zato toliko boljši in verodostojen prispevek Eda Ravnikarja in komentarji Mihe Jazbinška, Mihe Dešmana idr. Skratka tovrstni forumi so za stroko dobrodošli in preredki, vendar ne v taki režiji. Ta je bil zamišljen bolj kot entertainment, kar se ni izšlo z 'resnostjo', ki jo predstavlja problem urbanizma Ljubljane.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.




na vrh