info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 4. 2005

Miesova nagrada 2005 brez finalistov iz novih članic EU

Andrej Hrausky
V ponedeljek 11 aprila bo na tiskovni konferenci v Miesovem paviljonu v Barceloni oznanjen letošnji nagrajenec Evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe 2005. Kot vemo, gre za nagrado za najpomembnejše arhitekturno delo v preteklih dveh letih in ne, kot na primer, pri Pritzkerjevi nagradi, za nagrado za življenjsko delo.

Letošnjo žirijo so sestavljali: Zaha Hadid, kot predsednica in nagrajenka leta 2003, Aaron Betsky, direktor NIA v Rotterdamu, Stefano Boeri, glavni urednik revije DOMUS, Eduard Bru, arhitekt in kritik iz Barcelone, Roberto Colova, profesor arhitekture v Palermu, Mohsen Mostafavi, dekan arhitekturnega oddelka na Corellu, Suha Özkan, sekretar nagrade Agha Khan in predsednik letošnjega kongresa UIA v Istambulu, Francis Lambert, Institut français d’architecture (IFA) in bodoči direktor Cité de Architecture v Parizu ter Kazuyo Sejima, arhitektka z Japonske. Nacionalna strokovna združenja in eksperti so za nagrado letos predlagali 240 projektov iz 13 evropskih držav. Izbiranje poteka na dveh stopnjah. Najprej žirija izbere 33 finalistov, ki bodo uvrščeni na razstavo in objavljeni v katalogu, izmed njih pa je letos izbrala še 5 projektov, ki neposredno konkurirajo za nagrado. Teh pet projektov si žirija ogleda na licu mesta in se dokončno odloči o nagradi. Žirija si je ogledala (manjkal je Stefano Boeri):
-
Poslovna stolpnica Swiss Re, London, Velika Britanija
Foster and Partners / Norman Foster
-
Veleblagovnica Selfridges & Co, Birmingham, Velika Britanija
Future Systems / Jan Kaplicky, Amanda Levete
-
Promenada na Forumu 2004 in fotovoltaična centrala, Barcelona, Španija
Martínez Lapeña - Torres Arquitectos / José Antonio Martínez Lapeña, Elías Torres Tur
-
Nizozemska ambasada, Berlin, Nemčija
Office for Metropolitan Architecture / Rem Koolhaas, Ellen van Loon
-
Mestni stadion, Braga, Portugal
Souto Moura – Arquitectos / Eduardo Souto de Moura

Kot rečeno, nagrajenec bo znan v Barceloni v ponedeljek 11. aprila ob 12. uri, ob petih popoldne bo nagrajenec predaval v Kongresni palači na sejmišču, ob 19.30 pa bo svečana podelitev v Miesovem paviljonu. Nagrado v znesku 50.000 EUR-ov bo predal Jan Figel, novi evropski komisar za izobraževanje in kulturo, ki prihaja s Slovaške.

Tokrat med 33 finalisti ni bilo slovenskih predstavnikov, prav tako tudi ne iz drugih novih pristopnic EU. To nekaj pove o razmerju moči v Miesovi fundaciji in o odnosu med »starimi« in »novimi« v EU.


Več:
>>Mies van der Rohe Award 2005

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

iskatelj bureka
SLO & co. nima za burek, 6.4. 2005, 11:35

Ja, res; v Sloveniji se gnoj dela iz take arhitekture kot jo vidimo iz teh slik. Res čudno, da ni vsaj ena prišla v finalni izbor.
Politična zarota, brez dvoma!


prodajalec bureka
Brez naslova, 6.4. 2005, 11:55

in zakaj je po tvojem tako, dragi iskatelj? to bi bilo zanivo slišati... Zakaj po tvoje v SLO nimamo za burek?

žele
2015, 6.4. 2005, 13:55

...če ne letos pa leta 2015!!

iskatelj bureka
Brez naslova, 6.4. 2005, 23:39

"zanimivo bi bilo slišati..." raje več glej arhitekturo in manj poslušaj, potem ti bo bolj jasno.
Mogoče pa, če bi kakšen talentiran strokovnjak s področja arhitekture šel strokovnjaško razložit kakšen kos slovenske arhitekture miesovi fundaciji, bi se ga pa mogoče še celo usmilili.


J. Držanič
Ključni besedi v zapisu sta, 7.4. 2005, 10:20

"razmerje moči". To se, najbrž, pokaže že pri sestvi pravil in v nadaljevanju pri izbiri žirije. Potem pridejo predlogi. Verjetno nobena nacionalna selekcija ni predlagala kakšnega totalnega šmafuja in je bilo treba izbirati med 240 kvalitetnimi, vendar med seboj težko primerljivimi izdelki. In ker ni objektivne metodologije za ocenjevanje raznovrstnih estetik, se v ocenjevanju vključijo različna orodja "politične korektnosti". Pred dvema letoma je zmagala gospa Hadidova - medvedja usluga s strani fondacije, ker se je človek težko izognil vprašanju, ali jo je dobila zaradi arhitekture terminala v Strassburgu ali pa zaradi tega, ker je bil v tistem času ravno napad na Irak, gospa se je pa rodila v Bagdadu, pa še ženska je, ergo dvakrat politično korektno, da je dobila narado ... Dejstva, da sta letos dva britanska predloga prišla v finale, najbrž ni mogoče ne-povezati s tem, da je treba tudi UK malo gladiti in božati, ker se britanski evroskepticizem spet divguje,pa težave z ratificiranjem ustave se napovedujejo, pa britanski birokrati po EU so malo nesrečni in bo treba te negativnosti malo omiliti. Z obliži v obliki kulturnih nagrad. Plus, malo je opaziti naveličanost s stalnim omenjanjem novih članic (big enlargement boom je bil lani moderen, letos je pa passe). V EU je tako (velja od uredbe o kemikalijah do Mies Award-a), da če hočeš kaj doseči, moraš imeti poleg dobre ideje/izdelka, tudi svojega lobista, svojega trendseterja in tri zaveznike. Če jih nimaš, te ni. This is how the things really work. Zdaj se bo treba pa odločiti za vsa področja življenja in dela, ali bomo sodelovali ali bomo zmagovali.

iskatelj bureka
Brez naslova, 7.4. 2005, 11:56

spet en blazno znanstveno fantastično modrostni strokovnjak.
Stvar je v izhodišču čisto banalna, smo vsaj 30 let v zaostanku za razvito Evropo. V SLO še vedno nismo sposobni proizvesti kaj več od modernizma in postmodernizma.


iskatelj bureka
Brez naslova, 7.4. 2005, 14:47

Nismo kompetentni, nismo sposobni za Evropsko tržišče. Bodo prišle tuje gradbene firme in bodo zmlele nesposobne naše, bodo prišli tuji investitorji, bodo zmleli nesposobne naše, bodo prišli tuji gradbeniki bodo zmleli naše nesposobne statike, bodo prišli tuji arhitekti bodo zmleli nesposobne naše. In pri tem bodo zelo surovo politično nekorektni. Kar sanjajte lepe sanje še naprej.... aja tutaja.

trnuljcica
trnuljcica za vedno, 12.4. 2005, 11:29

se strinjam z iskateljem bureka. Razen v eni stvari. Ne bodo prisli tujci in "zmleli nase". Kajti, iskatelj, vprasaj se, zakaj pa bi prisli? Zakaj mislis, da bi jih tale uboga povprecna slo zadeva sploh zanimala? Mislim, da bomo morali burek iznajti sami, sicer bo..... zeeh zeeh.... za vedno

Anonimnež
Brez naslova, 13.4. 2005, 10:59

Vidva sta pa res idiota. Zakopljita se v jamo in prespita življenje, saj se itak ne da nič narediti. Konec koncev pa kje so že tiste vajine super kontemporarne stvaritve, ki se lahko kosajo s tujo konkurenco. Takih jamračev, ki neargumentirano jokajo imamo poln kufr. Vzemita lopato in začnita kopati, v prispodobi ali resnično...

miha volgemut
Brez naslova, 13.4. 2005, 22:03

Jaz se tudi strinjam z iskateljem bureka. Njegovo napadanje razumem bolj v smislu budnice kot pa jamranja. Včasih odnosi na nekem območju lahko postanejo tako togi, da kraj postane samozadosten in izoliran od zunanjega sveta. To, da "bodo prišli tuji arhitekti in zmleli naše" se že dogaja (primer Kolizeja; ambiciozni investitorji se bodo raje oprli na tuje sile, če doma ne bo konkurenčne ponudbe). In to je dobro, jaz v tem vidim samo izziv in motivacijo za naše arhitekte. Preveč se bojimo upadanja "družbenega kapitala", ki je amortiziran nujnost odpiranja sveta. Zemljepisna območja z bogato družbeno samolastnostjo imajo ponavadi nizko raven inovacij. Morda so ljudje tako zaposleni z dejavnostmi v skupnosti, da nimajo volje ali časa za inovacije. Videti je, da šibke družbene vezi spodbujajo inovacije in gospodarsko rast. Dvorezno pri vsem tem je, da če hočete ustvariti uspešen supertehnološki grozd, morate prepovedati bratenja v cehu in nasploh cehe. Vprašanje je samo; ali želimo na evropski trg ali ne. Če ja, moramo biti stalno informirani, inovativni in konkurenčni z družbenim tokom.

andrej
Brez naslova, 14.4. 2005, 14:03

Joj Miha, Miha pa ti misliš, da slovenski arhitekti res ne bi imeli ponuditi nič boljšega kot skropucalo NRA. Jaz sem prepričan, da bi natečaj, ki bi vključeval domače arhitekte, ponudil veliko bolj domiselne in konkurenčne rešitve. Zato naj se najprej SLO investitorji zamislijo, zakaj pljuvajo na svoj narod, medtem ko se za slovensko arhitekturo ni bati. Arhitektura je še vedno znanstvena disciplina in to kar se dogaja pri nas je plod zumetničene fakultete, ki producira "umetnike" namesto inženirjev, vendar na koncu je vse odvisno od samoiniciative in vedno bodo posamezniki, ki bodo v koraku s časom, zato to kar počne iskatelj bureka je jamranje in s tem ne bo vzpodbudil nikogar, mene prav gotovo ne, pa se ne bojim, da bi bil nekonkurenčen tujim arhitektom, daleč od tega...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Mestni stadion, Braga, Portugal
Souto Moura – Arquitectos / Eduardo Souto de Moura



Nizozemska ambasada, Berlin, Nemčija
Office for Metropolitan Architecture / Rem Koolhaas, Ellen van Loon



Promenada na Forumu 2004 in fotovoltaična centrala, Barcelona, Španija
Martínez Lapeña - Torres Arquitectos / José Antonio Martínez Lapeña, Elías Torres Tur



Veleblagovnica Selfridges & Co, Birmingham, Velika Britanija
Future Systems / Jan Kaplicky, Amanda Levete



Poslovna stolpnica Swiss Re, London, Velika Britanija
Foster and Partners / Norman Foster

na vrh