info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 4. 2005

Razprava o razvoju Ljubljane še vedno na začetku

Maja Simoneti, Matevž Čelik
Finance so z organizacijo tretjega Ljubljanskega foruma potrdile sloves medija, ki si prizadeva prevetriti komunikacijsko zatohlost v Sloveniji. Letošnjo pomlad bo tako zaznamovalo največ regionalnih forumov doslej. Vsi po vrsti pa načenjajo tudi razpravo o prostorskih razsežnostih razvoja. Očitno se počasi v Sloveniji utrjuje zavest o pomenu prostora za razvoj in o pomenu konsenza o razvoju v prostoru. Tudi poslovni sistemi že zaznavajo potrebo, da z njimi nagovarjajo javnost, posredno pa seveda predvsem politiko.

Trditev, da je Ljubljana mesto razvojnih katastrof, na kar je namigoval naslov letošnjega foruma, je gotovo pretirana. Končno ceste v mestu še vedno nekam vodijo in hiše se še ne sesuvajo. Pa vendar je očitno, da se glavno mesto že dolgo razvija brez dobro opredeljenih razvojnih prioritet kar se odraža na več področjih.

Letošnji ljubljanski forum v Cankarjevem domu je dokazal, da je razprava o razvoju glavnega mesta še povsem na začetku. Pričakovati je bilo, da bo forum izzvenel kot napad na mestno upravo. Pričakovati je bilo tudi, da se bodo predstavniki mesta branili s pojasnili in ponavljanjem znanih dejstev. V resnici program z vabljenimi udeleženci ni obetal posebno konstruktivne razprave. S kritičnim pogledom nazaj in brezprizivnim stališčem, da mesto lahko pozdravijo samo strokovnjaki - načrtovalci , ni bilo možno ustvariti okoliščin za razpravo, ki bi presegla kolektivno nerazpoloženje in se končala z oprijemljivimi sklepi. Kljub vsemu pa je v trenutnih razmerah vsaka razprava boljša od zatiskanja ušes pred nabirajočo se nejevoljo.

Meščani postajajo vedno bolj kritični do odgovornih, ki trdijo, da je v mestu vse v redu, da so pripravljeni odlični razvojni dokumenti, ki vodijo trajnostnemu razvoju naproti. O tem kaj v teh dokumentih piše pa javnosti ni veliko znanega. Evropska mesta, ki postajajo vsebolj samostojni razvojni subjekti, se lahko pohvalijo prav z razvojnimi strategijami, ki so javnosti razumljive. Bistvo strateških razvojnih dokumentov je prav v izboru prioritetnih razvojnih ciljev, ki jih razume najširša skupnost. Potem si lahko v skladu z možnostmi tudi prizadeva za njihovo izvajanje. Da pa je lahko strateški razvojni program dovolj konkreten in povzema cilje za katere je možno pridobiti podporo najširše javnosti, ga je treba oblikovati v odprti javni razpravi. Nič zato ni narobe s pretiravanjem o "razvojnih katastrofah" spodbujati javnost k razpravi o razvoju mesta.

Da se razprava o razvoju Ljubljane še ni začela, dokazuje dejstvo, da niso identificirani niti ključni problemi, niti nedovumni cilji razvoja. Oboje čutimo kot dezorientacijo pri upravljanju mesta. Mestna uprava odgovarja, da je javnost kritična zaradi nepoznavanja resničnih dejstev. Če to res verjame, bi morala v prvi vrsti delovati bolj transparentno in poskrbeti za boljši pretok informacij. Tako bi lahko odigrala vsaj eno svojih pomembnih vlog.

Prav razumevanje vlog pri urejanju prostora očitno predstavlja enega velikih problemov. Zmotno razmišljanje, da je urbanist nekakšen zdravnik, ki uravnava razvoj mesta, se je najbolje razkrilo v razpravi strokovnjakov iz različnih področij, ki so s svojimi izvajanji naravnost demonstrirali nemoč izoliranih pogledov na reševanje problemov v prostoru.

Očitno smo še daleč od spoznanja, da je urejanje prostora kompleksna dejavnost, katere izvajanje se dotika zelo različnih strok in različnih javnosti. Prav tako kot nobena posamezna stroka ne more samostojno rešiti kateregakoli področja življenja v mestu ali celo voditi njegovega delovanja pa tudi mnenje javnosti ni ključno za izvedbo posegov v prostor. Je pa zelo pomembno in lahko tudi spremeni smer posameznih razvojnih načrtov. V procesu načrtovanja prostorskega razvoja vsak lahko prispeva svoje in rešitev je samo v premišljenem sestavljanju različnih možnosti. Avtorstvo predlogov je manj pomembno, kot doseženi rezultati.

Stanje v katerem "civilna stroka" v razpravi nastopa z vidika nič krivega in za nič odgovornega tožnika ali sodelavca je zato zaskrbljujoče. Na forumu je tako žal povsem ostalo odprto vprašanje, kaj prostorski načrtovalci, urbani sociologi, varstveniki kulturne dediščine in ekonomisti lahko predlagajo upravi mesta za izboljšanje razmer. Najboljša v tem pogledu sta bila dva manj izpostavljena razpravljalca iz dovrane, ki sta pozivala k opredelitvi jasnih razvojnih ciljev in potrebi po sodelovanju.

Bolj kot razvojne katastrofe v Ljubljani nas lahko skbi ustvarjanje vtisa, da je vse v najlepšem redu. Nevarnejše od poenostavljenih prispevkov o slabih razmerah v mestu, je podcenjevanje zdravega razuma in sposobnosti lastne presoje. Kot nas je nedavno v živo opozoril sam Noam Chomsky je prav sprijaznjenost z razmerami tista, ki ustvarja najboljše pogoje za protekcionizem in manipulacijo, ki sta tako pogoste očitana tudi ljubljanski mestni upravi. Bolj kot odzivov na provokacije in prepričevanaj, da so neumteljene, bi si zato v bodoče želeli odkrit poziv k sodelovanju.

Razprava o razvoju ni razprava o tem, za kaj se navdušuje javnost, tako kot ni razprava o tem, kakšna je vloga urbanistov ali politikov. Razprava o razvoju je razprava o možnostih, posledicah v prostoru in njihovi sprejemljivosti za različne skupine uporabnikov. Če se o vlogi dobrega oblikovanja za ekonomski razvoj ne razumemo na strateški ravni, je nemogoče pričakovati dobre rešitve v praksi. Podobno je z urejanjem prostora. Če verjamemo, da je lastniku zemljišča treba prepustiti odločitev o razvojnih posegih v prostor /velikosti, videzu itn/ ne moremo pričakovati skladnega prostorskega razvoja, harmoničnih podob naših krajev in krajin, ki se brez dvoma vsestransko ekonomsko opredeljive kategorjie. V prostoru možnosti enega posameznika hitro lahko postanejo ovira za drugega ali za celotno skupnost.

Zadovoljni smo lahko, ker se razprava o razvoju Ljubljane odvija. Vendar moramo ugotoviti, da je čas za bolj strukturiran pristop. O upravljanju mesta, kot podjetja na trgu, bodo morali začeti razpravljati tisti, ki se na upravljanje velikih in kompleksnih sistemov res spoznajo. Ekonomisti bodo morali pogledati v strukturo oblikovanja cen stavnih zemljišč in se vprašati s katerimi ukrepi na strateški ravni so povezane. Izkušnje iz razvitejših okolij napeljujejo k velikemu optimizmu. Večina resnih "upravljalcev" zelo hitro poveže priložnosti za razvoj s strokovnim znanjem in ustvarja razmere za dobre urbanistične predloge, ki bodo omogočili tudi boljše arhitekturne rešitve.


Več:
>>Mesto razvojnih katastrof / Finance 3.4.2005

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

samo r.
Brez naslova, 11.4. 2005, 11:21

Z marsičem se strinjam, z nekaterimi podrobnostmi pa vendarle ne.
"Da se razprava o razvoju Ljubljane še ni začela, dokazuje dejstvo, da niso identificirani niti ključni problemi, niti nedovumni cilji razvoja."
Kako da ne? Ključni problemi so že zdavnaj identificirani, ve se tudi, kako jih je moč rešiti, vendar ni politične volje, kar se navezuje na drug del: "Razprava o razvoju ni razprava o tem, za kaj se navdušuje javnost, tako kot ni razprava o tem, kakšna je vloga urbanistov ali politikov."
Jasno da JE razprava o tem, kakšna je vloga politikov in urbanistov, konec koncev se vse začne in konča pri mestni politiki, urbanist pa je (v Ljubljani žal ni) in mora biti ključen faktor pri načrtovanju in razvojni strategiji mesta, zato je njuna vloga esencialna.
"Zmotno razmišljanje, da je urbanist nekakšen zdravnik, ki uravnava razvoj mesta, se je najbolje razkrilo v razpravi strokovnjakov iz različnih področij, ki so s svojimi izvajanji naravnost demonstrirali nemoč izoliranih pogledov na reševanje problemov v prostoru."
No ja nemoč izoliranih pogledov se naravnost izključuje z doktrino Noama Chomskega, ki ga omenjate. Ta interdisciplinarnost, ki jo je zaznati med vrsticami zgornjega sestavka je sicer ena 'cute' (kakor se je nekdo izrazil o Ljubljani - cute mesto) zadeva, ki jo je zadnje čase povsod polna usta, vendar v praksi nastopi šele, ko se nekdo podviza in začrta strategijo reševanja urbanističnih problemov v mestu, le-ta ni nihče drug kot glavni urbanist, ki je v Ljubljani popolnoma spolitiziran, in politika sama. Torej?! Bog daj nam tistega človeka, ki je pripravljen orati ledino v kalvariji vzpostavljanja prostorskega reda v Ljubljani, kajti z interdisciplinarnostjo, dogovarjanjem, pregovarjanjem ne pridemo nikamor. Tovrstna je današnja politika, ki nas že desetletji tišči v štartu dogovarjanja, kar vse skupaj neskončno zavlačuje. Zato toliko bolj pozdravljam kritične individuume, ki poznajo problematiko Ljubljane in so se pripravljeni mimo mestne politike spoprijeti s tem zmajem.


aleš
Brez naslova, 12.4. 2005, 22:56

Sem si ogledal omenjeni forum na Piki in bil sprva tudi sam presenečen, da ni bilo o njem več govora pred samim dogodkom. Televizijski prispevek je bil odličen, prav tako govor Eda Ravnikarja. Za spremembo nekdo, ki ve, kaj govori in kje so realni problemi mestnega urbanizma. Toliko bolj simptomatičen za ljubljansko politiko je bil odziv županje, ki je stvari vzela nekoliko osebno in se hitro odzvala z zaslugami za novo kanalizacijo in posodobitev fasad, kar je milo rečeno kaplja v morje ljubljanske "urbanizacije", poglavitnemu problemu nesodelovanja politike s stroko pa se je spretno izognila. Znova je bilo začutiti otepanje odgovornosti za nastalo situacijo, epiloga pa forum potem, ko je debata nekoliko skrenila iz prvotne smeri in bila s strani voditelja nekoliko deplasirana ter se vrtela okoli vrtičkarjev, ni dobil. Medtem so ideje za sistematično, celostno reševanje urbanizacije in revitalizacije vitalnih delov Ljubljane ostale v glavah povabljenih, ki so v množici umestnih in manj umestnih (osebno prizadetih) komentarjev iz dvorane, komaj še prišli do besede. Forum je v prvi vrsti sicer namenjen izmenjavi mnenj, vendar je bil tako kot trdi kot trdi komentator na neki drugi strani, nekoliko populistično naravnan in zato ni postregel s konkretnimi predlogi, za kar bi bila potrebna ožja strokovna publika, čeravno gre pohvaliti nekaj komentarjev iz klopi, predvsem tistih iz stroke, ki se zavedajo dejanskega stanja in dolgoletnega mrtvila v načrtovanju mesta.

karl
pospešene strokovne aktivnosti pri pripravi novih prostorskih aktov, 26.4. 2005, 23:12

Svetujem vzporedno z čim širšo angažiranostjo vseh strokovnih krogov za novo podobo in funkcionalnost Ljubljane - leta 2007 morajo biti sprejeti novi prostorski akti, ki morajo biti glede na roke že v pripravi - kdo temu sledi in se aktivno vključuje v vsebinske probleme in strokovne rešitve v bodočih vseobvezujočih dokumentih?? - branje knjige "superprivate" , ki jo je pripravil raziskovalni tim "Platforma 9,81" v zagrebu leta 2004 (dobi se v prodajalni Vale-Novak).
Knjiga predstavlja odličen vsebinski prikaz sodobne postkomunistične prostorske travme bivše Jugoslavije - očitno enako na Hrvaškem kot v Sloveniji (in verjetno še drugod).
Očitno gre za resno krizo vrednot, kateri se je treba upreti z malo večjo strokovno-politično angažiranostjo, kot je medlo internostrokovno debatiranje v zaprtih strokovnih krogih, pa tudi razne okrogle mize ne bodo zadoščale - potrebna je resna in organizirana borba za obnovo strokovnih pristojnosti v celotnem družbeno-gospodarskem življenju..


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh