info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
17. 4. 2005

Miesova nagrada 2005 podeljena

Andrej Hrausky
Že zadnjič smo napovedali letošnjo podelitev letošnje Miesove nagrade (uradno je naslov bistveno daljši: European Union Prize for Contemporary Architecture Mies van der Rohe Award 2005), dejstvo, da je galerija DESSA ena od 15-ih evropskih institucij, ki sestavljajo tako imenovani svet nagrade (Advisory Committee), pa nam je omogočilo dogodek spremljati na kraju samem.

Letos je bilo prvič, da so nagrajence uradno razglasili tik pred podelitvijo na posebni tiskovni konferenci. S tem so želeli, da bi dogodek pridobil na aktualnosti, vendar embargo na informacijo ni uspel, nizozemski mediji so že pred tedni poročali, da bosta nagrado dobila Rem Koolhaaas in Ellen van Loon za nizozemsko ambasado v Berlinu. Tudi nagrada za mlade arhitekte je šla na Nizozemsko, biroju NL Architects, ki so »zagrešili« Basket Bar v Utrechtu.

Izbor nagrajencev je zbudil precejšnje negodovanje prisotnih arhitekturnih kritikov in članov sveta nagrade, glede na sestavo žirije pa je bil pričakovan. V njej je bil Italijan, ki zna le italijansko (Colova) in ni nič razumel, drugi (Boeri) je bil fizično prisoten le na enem sestanku (ne pa tudi miselno, saj je vseskozi telefoniral), Sejima tako ali tako sploh ne govori, turški predstavnik (Ozkan) je pazil, da bi na letošnji kongres UIA v Istambulu povabil čimveč zvezdnikov, glavno besedo pa sta imela Iračanka in Amerikanec (Zaha in Betsky). Prva se je hotela pokloniti svojemu profesorju z AA (in je to na tiskovni konferenci tudi povedala), drugi se je kot direktor Nizozemskega arhitekturnega inštituta potegoval za predstavnike države, ki mu reže kruh. Tako enostavno seveda ni bilo, saj je Zaha skušala izločiti prav vse stavbe, ki so vsebovale pravi kot, kar pa ji tudi ni uspelo.

Na tiskovni konferenci, ki je potekala na sončno opoldne v zavetju Miesovega barcelonskega paviljona, je Zaha Hadid, kot predsednica, skušala pojasniti odločitev žirije. Tudi tokrat se je zelo ogibala, da bi o stvari povedala kaj konkretnega. Za opisovanje ambasade v Berlinu je dvakrat uporabila isti glagol. Enkrat je pojasnila, da je stavba dobila nagrado »ker je zanimiva«, drugič pa, »ker je zelo zanimiva«. Koolhas je pojasnil, da je s stavbo skušal vnesti simbol miru v Berlin, ki je zanj kraj nasilja in vojn, od nacizma do DDR. Ob nominacijah leta 1999 je Koolhaas poslal žiriji pismo v katerem je nagrado označil kot fašistično, tokrat pa je bil nanjo zelo ponosen. Rekel je, da je zelo vesel, da jo je prejel ravno zdaj, ob širitvi EU, ko moramo vsi skupaj zgraditi novo Evropo. O Miesu je dejal, da je bil vedno njegov občudovalec, čeprav je bil v bistvu perverzneš. Pri paviljonu v Barceloni je po njegovih besedah »obsceno uporabil besednjak ledeno hladnih materialov brez vsakršne funkcije«. Nagrado za mlade so dobili NL Architects za »remake« Njirić/Njirić-evega MC Donaldsa v Mariboru. BasketBar nosi ime po zamreženem igrišču na strehi, avtorji pa so pojasnili, da se jim modernizem ne zdi primeren današnjemu času: »Kot DJ meša različne zvoke v novo pesem, skušamo mi z mešanjem različnih arhitekturnih stilov v naše delo vnesti optimizem«.

Dogodek se je popoldne nadaljeval s Koolhaasovim predavanjem v kongresnem centru. Glede na to, da so organizatorji šele nekaj ur prej uradno objavili nagrajence, predavanje ni bilo širše reklamirano. Piarovska agencija se je zato zatekla k SMS sporočilom (v smislu »povej naprej«) tako, da je bilo vseeno kar dosti poslušalcev. Znano je, da Koolhaas dosti raje govori o politiki, financah in marketingu, kot pa o svojih delih. Tokrat je obljubil, da bo govoril o nagrajenem projektu. Tudi na predavanju so Rema preganjali duhovi iz preteklosti. Ponovno je govoril o miroljubni Nizozemski, ki s svojo ambasado daje zgled temu mestu nasilja in gorja. Njegova »trajektorija«, pešpot skozi stavbo, ki se vije vse do terase na vrhu, je speljana tako, da nudi poglede proti sosednji stavbi iz časa nacizma, posebno poudarjeni pa so tudi pogledi proti televizijskem stolpu, simbolu represije DDR. Tak pristop, po njegovih besedah, pomeni premik v njegovem delu, saj se ponovno ukvarja z umestitvijo v okolico. Priznal je, da mu je slogan »fuck the context« v karieri zelo škodil. Na splošno razočaranje je predavatelj preskočil pravkar odprto koncertno dvorano v Portu, po mnenju mnogih njegovo doslej najboljše delo, in raje govoril o prenovi galerije Ermitaž v St. Petersburgu, s katero se trenutno ukvarja.

Zvečer, ponovno v Miesovem paviljonu, je bila še uradna podelitev. Spet je govorila Zaha in se zahvalila Remu kot učitelju, ki ji je vseskozi vlival pogum, da je končno uspela. Namesto Rema se je zahvalila sodelavka Ellen van Loon, evropski komisar Jan Figel, pa je govoril o arhitekturi, ki predstavlja najvišjo kvaliteto, kar jo premore Evropa. Neobičajno hladen večer je bil kriv, da šampanjec ob bazenu paviljona ni stekel tako, kot bi bilo treba. Zato so si povabljenci oddahnili, ko so se odpravili na slavnostno večerjo v gradič Albeniz na Montjuicu. Tradicionalna večerja, ki jo prireja barcelonski župan je priložnost, da se naberejo pomembni arhitekti, bivši Miesovi nagrajenci in ostali, ki menijo, da sodijo zraven. Vendar so lahko ugotovili, da je postrežba vse bolj površna in dogodek vse krajši. Nekakšen fast food s srebrnim priborom. Kar pa že spominja na sodobno arhitekturo, ali kot je rekel Koolhaas: »show je važnejši od vsebine«. V teh besedah se skriva tudi bistvo problema evropske nagrade za arhitekturo. Je potrebno vzpodbujati delovanje, ki se prilagaja prevladujoči globalni komercializaciji, ali pa bi bilo potrebno nagrajevati arhitekturo, ki išče novih poti iz teh zagat. Kot je to počel Mies s svojim paviljonom na svetovni razstavi v Barceloni leta 1929.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Tiskovna konferenca -
Zaha (predsednica žirije), Luis Hortet (predsednik Miesova fondacije), Rem (nagrajenec) in Jan Figel novi evropski komisar za izobraževanje in kulturo iz Slovaške, predstavnik NL Architects (nagrada za "Emerging architects" za BasketBar v Utrechtu) - spredaj v publiki Aaron Betsky v sivi obleki, član žirije



zmagovalca
Rem Koolhas in Ellen van Loon soavtorja berlinske ambasade



Rem daje intervju pred zadnjim zidom Miesovega paviljona v Barceloni


Po tiskovni konferenci - Shane O'Toole, kritik iz Dublina, Marc Dubois, belgijski arhitekturni kritik, Majda, Roger Riewe in Florian Riegler iz Graza


Slavnostno večerjo je tradicionalno priredil župan Barcelone. Za glavno mizo levo sedijo politiki in Miesovi nagrajenci. Poleg sedanjih tudi pretekli: Zaha Hadid (2003), Rafael Moneo (2001), Dominique Perrault (1996) in Esteve Bonell (1992). DESSA je bila odrinjena na stransko mizo (glej moj prazen stol) skupaj z Ingeborg Flagge (direktorica DAM) in Tonijem Chapmanom (RIBA).
na vrh