info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 4. 2005

Kakšna priložnost je odlagališče RAO?

Maja Simoneti, Darja Matjašec
Znane so občine kandidatke za ureditev odlagališča radioaktivnih odadkov (RAO). Mediji poročajo o delu agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), ki vodi postopek iskanja najustreznejše lokacije in predstavljajo tudi prve odzive javnosti. Zaenkrat je slišati precej nasprotujoča si stališča, ki nihajo med odobravanjem in nasprotovanjem.

Zavzemanje skrajnih stališč do načrtovanega posega preprečuje razvoj razprave. In vendar je prav dovolj zgodnja, odkrita in z informacijammi podprta javna razprava edina, ki lahko opremi vse vpletene za presojanje o tem posegu in njegovem razvojnem potencialu. Glede na izjave odgovornih je očitno, da je izid akcije iskanja lokacije RAO nepredvidljiv. Pot do dogovora gotovo ni možna, če so vpleteni že vnaprej dokončno opredeljeni in niso pripravljeni spremeniti stališč na podlagi novih dejstev. Za rešitev te naloge je zelo pomembno, kako uspešno bo ARAO znala spobuditi zanimanje javnosti za najrazličnejše podatke o načrtovanem odlagališču in z njimi povezane vplive in razvojne možnosti.

Poziv za prijavo potencialne lokacije za odlagališče RAO je bil naslovljen na vse občine v državi in je vabil k premisleku o eni od aktualnih razvojnih pobud, ki posegajo v prostor in zaznamujejo današnji čas. Pobuda za poseg v prostor je za vsak kraj, občino ali regijo nekaj podobnega, kot so priložnosti v življenju posameznika. Kdaj je pobuda priložnost in kdaj ne, je stvar presoje. Bolj ko gre zares, bolj se splača premisliti in posvetovati v širšem krogu.

Kako se torej odzvati na pobudo, da se v naši regiji, občini, blizu našega domačega kraja zgradi odlagališče za radioaktivne odpadke? Predno preveč vneto prisluhnemo prvim navijačem za in proti in se začnemo resno ogrevati za posamezne razloge, ki so nam osebno blizu, bi se bilo dobro vprašati, kaj lahko pomeni odločitev za RAO. Med "za" in "proti" je veliko možnosti.

Končna opredelitev vseh rešitev, povezanih z urejanjem RAO, je odvisna prav od tega, koliko teh možnosti bo izkoriščenih. Kaj lahko RAO pomeni v prostoru, kaj lahko prinese prebivalcem in kako lahko koga razvojno prikrajša, je odvisno od značilnosti okolja in pričakovanj skupnosti. Isto razvojno pobudo bodo posamezne lokalne skupnosti razumele in končno opredelile različno. Podobno kot pri načrtovanju avtocest se bo izkazalo, da bodo priložnost bolje izkoristili dobro pripravljeni. Za dobro pripravo je bolj kot opozarjanje na ohranjeno naravo ali na rento, ki jo prinaša odlagališče RAO, pomembno razumeti možnosti in vplive, ki spremljajo poseg ter se v okviru njih odločati o želenih smereh razvoja.

Potrjena kandidatura občine za umestitev odlagališča RAO je začetek in razlog za široko, odprto in resno razpravo. Za kandidatke in njihove bližnje sosede se začenja čas priprav na sprejemanje končne odločitve. Če se bo v nadaljevnaju izkazalo, da je določena občina sprejemljiva kandidatka za lokacijo RAO, se bo sprožil postopek načrtovanja posega, ki vključuje tudi javno razpravo. Namesto predsodkov in radikalnih stališč naj razpravo vodita odkrita radovednost in zahtevno iskanje najboljših možnih rešitev.

Za poseg, kot je odlagališče RAO, se izvede tudi presoja vplivov na okolje, ki jo določa Zakon o varstvu okolja. Presoja se izvede na podlagi Poročila o vplivih na okolje. Razume se, da je v postopek vključena javnost. Ker gre za poseg, ki lahko vpliva tudi na ozemlje sosednjih držav, se o načrtovanem posegu obvesti tudi sosednje države (konvencija ESPOO), ki s tem dobijo možnost do sodelovanja. Brez okoljevarstvenega soglasja, ki se izda na podlagi Poročila in pristanka vseh nosilcev urejanja prostora, poseg v prostor ni možen. Postopek načrtovanja omogoča javno razpravo in omogoča, da je smiselna stališča širše javnosti in posameznikov treba upoštevati pri pripravi prostorske dokumentacije za gradnjo RAO in spremljajoče posege.

Kako bo v končni fazi izzvenela posamezna kandidatura, je nemogoče napovedati. Ker so radioaktivni odpadki gotovo razlog za resno presojo, je kar mimogrede namigovati na razvojne pasti, ki da spremljajo odločitev občin, enako neodgovorno, kot poudarjati samo razvojne priložnosti. Teoretično je odpor javnosti do odlagališča odpadkov možno premagati z zagotavljanjem visokokvalitetnih okoljevarstvenih rešitev, dobrim oblikovanjem, različnimi povračilnimi ukrepi v prostoru in rentami. Strah pred radioaktivnimi odpadki je možno premagati samo z informacijami in podatki. Več kot bo javnost o odlagališču vedela, manjša bo nevarnost, da bi lahko bila pri odločanju zavedena. Vsekakor bi bilo škoda, če bi javnost prehitro odklonilno reagirala na razvojno pobudo in videla pasti razvoja, ki jih morda niti ni, pri tem pa bi ostalo spregledano kaj mnogo pomembnejšega. Naprimer, kako lahko občina in cela regija izkoristijo vsestransko pozornost, ki jim bo s strani države v naslednjih letih iz tega naslova namenjena?


Več:
>>Agencija za radioaktivne odpadke

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Namesto da trdimo, da je odlagališče RAO nezdružljivo z razvojem turizma in z zdravim načinom življenja, si pustimo razložiti čimveč dejstev. Ustrezna umestitev lokacije odlagališča RAO temelji na upoštevanju niza predpisov, ki s področja varstva okolja, človekovega zdravja, urejanja prostora in drugih vidikov zagotovijo stopnjo varnosti in skladnost z drugimi posegi in prostorskimi značilnostmi. Skupaj s kvalitetnim oblikovanjem prostora se tako zagotovi najvišja možna stopnja sprejemljivosti posega v okolju. Dobro je vedeti, da je vsak poseg v prostor izveden samo, če upošteva predpise in z zakonom določen postopek.
-
Na povabilo agencije ARAO je do začetka aprila lokacijo za odlagališče NSRAO na svojem območju ponudilo osem občin. Sama prijava za občino še ne pomeni nikakršnih obveznosti. Do roka za oddajo prijav 5. aprila 2005 so se prijavile občine: Šmartno pri Litiji, Zavrč, Lenart, Krško, Sevnica, Brežice, Velika Polana in Trnovska vas.






Grafike: ARAO
na vrh