info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
24. 5. 2005

Plečnikova odličja 2005 - nominacije

Poročilo žirije
Odpiranje prispelih predlogov je potekalo 21. aprila 2005 v prostorih DAL na Karlovški v Ljubljani. Žirija je evidentirala 22 predlogov za nagrado ali medaljo za realizirano delo, 1 predlog za kvalitetno izvedbo del, 3 predloge za prispevek k teoriji, publicistiki in arhitekturni kulturi in 2 predloga za študentsko priznanje.

Prispele predloge za odličja, je žirija dopolnila z dodatnimi predlogi, za katere je bila mnenja, da jih zaradi celovitosti vpogleda v produkcijo zadnjih let ne smemo spregledati. Žirija je vse predloge, ki jih je bilo vključno z dopolnitvami žirije 42, pregledala in si osebno individualno ali skupinsko ogledala objekte in situ.

V nadaljevanju je žirija sprejela naslednje mnenje. Predlogov za nagrado oziroma medaljo v kategoriji izvedeni projekti je prispelo dovolj, da se je žirija lahko o njih opredelila. Prispelih predlogov v kategoriji publicistika in prispevek h kulturi prav tako. Seznam prispelih predlogov v kategorijah izvedba oziroma študentska nagrada pa ni bil zadosten za objektivno presojo, saj je prvih štel le eden, drugih pa le dva. V teh dveh kategorijah se komisija ni štela kompetentna dodajati svojih predlogov in na ta način zadostiti odgovarjajočemu kvantumu za presojo, saj nad delom študentov nima zadostnega pregleda in bi posamezni predlogi komisije lahko neupravičeno preglasili prijavljene.

V zvezi z maloštevilnimi študentskimi predlogi komisija poziva Fakulteto za arhitekturo, da se aktivneje vključi v oblikovanje predlogov za študentske nagrade. Obenem si želi, da bi pedagogi ter predavatelji v prihodnje intenzivneje vzpodbujali ali celo prijavili svoje slušatelje k sodelovanju.

Žirija je sprejela končno odločitev in predlaga da se za Plečnikova odličja 2005 nominirajo naslednja dela:

Nominacije:

Prenova upravne stavbe Talum, Kidričevo, 2004
arhitekt: Janko J. Zadravec

Prenova poslovne stavbe v kraju, ki zaradi svoje mladosti ne razpolaga s »kulturno dediščino«, prenova zgradbe, ki je sestavni del industrijskega kompleksa, spoštljivo predstavlja pozitivne vrednote socialističnega humanizma. Tudi zato, ker sta si misli izmenjala predstavnika dveh generacij, avtor arhitekture in avtor prenove in kvalitetno obnovila in posodobila upravno zgradbo, simbol industrijske arhitekture in vzorčni primer povojne arhitekturne dediščine. Prenova objekta in zunanjega predprostora predstavlja zaključek modernizacije proizvodnih obratov in je vzpodbuda za nadaljnji razvoj Kidričevega.

Toplice (Wellness center) Termalija, Podčetrtek, 2004
arhitekta: Dean Lah in Milan Tomac / Enota

V arhitekturi toplic Termalija je moč razbrati inovativen pristop k zasnovi objekta, ki predstavlja le funkcionalno povezovalni člen zaprtega kopališča in odprtih bazenov Term Olimia, hkrati pa tvori bariero med cesto in termami. Obstoječe objekte, ki so nastajali v časovno različnih obdobjih, z različno tipologijo arhitekture, domiselno poveže in zaokroži s stekleno opno, vpeto med vertikale nosilne konstrukcije. Na fasadi izpostavljena konstrukcija z razgibano streho je oblikovno in strukturno duhovito umeščena pred kuliso gozdnega zaledja na drugem robu term. Kontrapunkt zunanji togosti fasade objekta in hrupu bazenov predstavlja harmonična živobarvna pisanost neformalno oblikovanih prostorov, ki so kot ogrlica nanizani okoli bazenov in kjer vlada barviti mir. Peta fasada, travnata streha, z oblikovano talno razgibanostjo na ustrezen način ujame ritem reliefa širše okolice term.

Opera bar na Cankarjevi v Ljubljani, 2004
arhitekta: Vesna Vozlič in Matej Vozlič

Ljubljanska Promenada s tem projektom znova pridobiva značaj enkratne meščanske poteze. Meščanska kavarna kot pojem, ki ga je pri nas obudil že pred leti s svojimi prispevki etnolog Damjan Ovsec, je končno ugledala luč. Resda v sodobni obliki, vendar času in maniram našega meščanstva nadvse primerno. Vsebinsko in oblikovno je to po tolikšnem času prvi lokal, ki mu v oblikovalskem smislu res lahko pritiče vzdevek poetičnosti. Zadržano, tehtno in suvereno oblikovanje so parametri arhitekture tega interiera, ki nas na nov način uvedejo v »Mesing bar« kakršnega smo si lahko le želeli.

Poslovni objekt Mohorjev atrij V Celju, 2004
arhitekta: Andrej Kemr in Igor Skulj

Poseg v dvorišče sredi starega mestnega jedra je arhitekturna naloga, ki sredi zgodovinskega jedra vzpostavlja tako pomembni "drugi plan" in tako prebivalcem in obiskovalcem starega Celja daje nov del starega mesta. Projekti, ki bi se kompleksno lotevali tako fizične kot vsebinske prenove v starih mestnih jedrih so izjemnega pomena za nadaljnje življenje naših urbanih središč. S čiščenjem manj atraktivnega tkiva in zgoščanjem aktivnih programov v zaledju ulice mestno jedro dobiva dodatno vrednost. Omogočanje vzpostavljanja nadaljnjih povezav, ki naj na novo prekrvavijo notranjost starega urbanega tkiva, daje temu projektu še dodaten družbeni pomen. Arhitekta sta s kontrasti in prilagoditvami ustvarila enkratno arhitekturno sozvočje med starim in novim.

Naselje socialnih stanovanj Ljubljana - Polje, 2004
arhitekta: Matija Bevk in Vasa J. Perović

Naselje socialnih stanovanj Polje v Ljubljani je premišljeno zasnovana soseska stanovanjskih blokov, ki na definiranih pogojih zazidalnega načrta z racionalno razporeditvijo objektov in pripadajočih površin oblikuje prepoznaven urbani prostor. Prostorsko rešitev odlikuje členitev odprtega prostora, odmik parkirnih površin na rob soseske, oblikovanje osrednjega, prostorsko jasno definiranega javnega in hrupnejšega dela soseske z domišljeno oblikovano razporeditvijo posameznih funkcionalnih območij. Vmesni prostori med objekti tako ostanejo zeleni ambienti, ki ustvarjajo mirnejši, zasebni prostor posameznega objekta. Izvedba predstavlja raziskovalen in inovativen pristop v okvirih pojmovanja in stanja socialne gradnje v Sloveniji. Kljub neugodnim izhodiščnim pogojem v zazidalnem načrtu sta arhitekta pokazala zrelost mojstra pri rešitvi malega zaselka v Polju. Kvaliteta tlorisnih zasnov in raziskovalen pristop k oblikovanju, izbiri ter obdelavi materialov zagotavlja arhitekturo, katere končni nagovor v mnogočem presega podobne dosedanje rešitve.

Čufarjev trg na Jesenicah, 2003
krajinski arhitekt: Matej Kučina in arhitekt: Marko Studen, M.Sc

Ureditev javne površine v središču industrijskih Jesenic, ki so v prejšnjem desetletju doživljale svoje gospodarsko, socialno in ekološko dno je pomemben projekt, ker se z njim v mesto vrača samozavest in občutek za skupno dobro. Avtorja sta uspela z ustrezno mero kreativnosti zaokrožiti prostor sredi neartikulirane grajene strukture kinodvorane, gledališča ter Čufarjeve in Titove ceste. Z majhnim naborom prijemov jima je uspelo oblikovati privlačno okolje, ki opazno privablja meščane, da se v njem pogosteje zadržujejo. V okolje, ki ga degradira predvsem pomanjkanje ambicije tudi pri najmanjšem posegu v prostor sta vnesla novo energijo in dokazala, da je z minimalnim načrtovalskim vložkom mogoče kvalitetno nadgraditi običajno komunalno urejanje javnih površin.

Knjižnica Ravne na Koroškem, 2004
arhitektki: Maruša Zorec, Maša Živec in krajinska arhitektka: dr. Ana Kučan

Prenova grajskega kompleksa na Ravnah na Koroškem predstavlja premišljen pristop k oživljanju kulturne dediščine, ki izkorišča odkrite kvalitete obstoječega zgodovinskega kompleksa in jih dograjuje v skladu z načrtovalskim konceptom, ki se podreja novim vsebinam. Zasnova ohranja najkvalitetnejše grajsko jedro, v razvejane gospodarske krake gradu pa odločneje poseže in jih prilagodi programu sodobne knjižnice. Dodani elementi v obliki kovinskih okvirjev vzpostavljajo odkrit kontrast z očiščeno zgodovinsko strukturo grajskega kompleksa in tako s sodobnim in posebnim oblikovalskim jezikom nagovarjajo uporabnika. Prenova kompleksa se ne zaključi ob grajskih zidovih temveč smiselno vključuje tudi zunanji prostor, kjer posebej pomembno vlogo igra dvoriščna ploščad z lipo. Dele grajskega kompleksa povezuje v celoto in omogoča lažjo orientacijo obiskovalcem. Domiselna je tudi prezentacija med prenovo odkritih sledov grajske kašče z novo kamnito klopjo. Prenovljeni grad s knjižnico, razstaviščem in dvoranami predstavlja zgleden primer ohranjanja dediščine z umeščanjem primerne nove vsebine, ki zgodovinskemu kompleksu daje vse pogoje, da zaživi s krajem in številnimi novimi obiskovalci.

Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2001- 2004
umetnostni zgodovinar: prof.dr. Stane Bernik

Knjiga, ki smo si jo toliko časa čakali, dopolnjuje projekt, ki se je pričel z razstavo v letu 2001. Celoten projekt skupaj nam brezpogojno ustvarja tla za razpravo in učenje. Delo "Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja" je iztočnica za refleksijo naše zgodovine arhitekture, ki pravzaprav vznikne šele v prejšnjem stoletju, ko je bil tovrsten inženirski poklic pri nas tedaj vzpostavljen tudi kot univerzitetni študij. Obsežna predstavitev velike večine slovenskih arhitektov, katerih dela so razvrščena v pet temeljnih historičnih poglavjih, nam razkriva bogastvo in tradicijo slovenske arhitekturne produkcije v prejšnjem stoletju. S prevodom v angleški jezik, bogatim ilustrativnim delom in oblikovno zasnovo, ki ustreza resnosti dela, smo dobili knjigo, ki nam je v ponos.


Savin Sever Arhitekt
avtorica monografije: umetnostna zgodovinarka in sociolog kulture Metka Dolenec Šoba.
avtorji razstave: umetnostna zgodovinarka in sociolog kulture Metka Dolenec Šoba, arhitekta Aleksandra Dolenec Gojević in Gregor Gojević ter arhitekt Miran Kambič, fotograf.

S tem projektom je bil opus enega najpomembnejših slovenskih arhitektov 20. stoletja temeljito raziskan in predstavljen širši javnosti na razstavi, ki potuje po različnih slovenskih krajih ter z monografijo. Za zgodovino sodobne slovenske arhitekture je to izjemnega pomena. Metka Dolenec se v raziskavi posebej posvetila Severjevim avtorskim posebnostim, ki so po njenem tudi glavne značilnosti ljubljanske arhitekturne šole. S tem projektom je Sever dobil mesto, ki mu pritiče - ne le v sodobni slovenski arhitekturi, temveč v celotnem korpusu sodobne slovenske kulture. Posebej velja pohvaliti preprosto a skrbno oblikovano razstavo, v katero sta veliko energije in znanja vložila Aleksandra Dolenec Gojević, Gregor Gojević. Predstavitev arhitekture pa ne bi bila mogoča brez kvalitetnih fotografij Mirana Kambiča, ki primerno dopolnjujejo starejše fotografije, ki jih je v času nastajanja Severjeve arhitekture posnel mojster Janez Kališnik.

Žirija: Alenka Kocuvan Polutnik, Matevž Čelik, Miloš Florijančič
(imenovana na seji Skupščine Sklada arhitekta Plečnika, 12. aprila 2005)

Ljubljana, 11.maj 2005

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.









na vrh