info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 6. 2005

Motor inteligentne arhitekture je neprestana invencija socialnega

Anja Planišček
Dan nizozemske arhitekture je za nami. Označuje ga izrazito politična gesta, ki je zadnja leta prisotna v nizozemski arhitekturi, ki je ravno tako kot Phillipsov radio postala izvozni artikel ter sredstvo promocije države, njene ekonomije in kulture. Arhitektura, ki osvaja svet in morda tudi Ljubljano.

Slišali smo Hermana Hertzbergerja, velikega učitelja in legendo nizozemske arhitekturne misli, Willema Jana Neutelingsa, predstavnika enega najbolj dejavnih nizozemskih birojev, in na koncu teoretika Roemerja Van Toorna. Slednji je s pogledom kritika povezal oba nastopa in celotni nizozemski sceni postavil ogledalo. Posredno je spregovoril tudi o delu studia OMA/AMO, katerega predstavnik žal ni uspel priti v Ljubljano.

Revizija dogodka konec nehote pripelje nazaj na začetek – zaključne besede Roemerja van Toorna vodijo k začetnim Hermana Hertzbergerja. Hertzberger pravi, da družba in arhitektura neizogibno potrebujeta občasne "potrese", občasne revolucije. Da se pretrese že znano, odvrže preživeto in razmisli o novem, boljšem in naprednem. Da se stroka postavi v boj za novosti, ki bodo v korist uporabnikom prostora in celotni družbi. Da se vzpostavi demokracija prostora, ki jo Hertzberger razlaga kot enakopraven raziskujoč odnos med človekom in prostorom ter med samimi ljudmi v prostoru. Ob tem nekoliko žalostno doda, da so bila 60. in 70. leta prejšnjega stoletja temu veliko bolj naklonjena kot današnji čas.

Roemer van Toorn analizo nizozemske arhitekturne produkcije zaključi s podobnimi besedami: kriza demokracije je arhitekturo pripeljala v okvire klišejev, v neproblematično 1000 kratno interpretacijo že znanega. V navidezno (politično) korektnost, ki skozi mehanizme kapitala in družbene sprejemljivosti sproti prefinjeno umirja vsakršen potres. Van Toorn vidi rešitev v ponovnem razmisleku o demokraciji, v odkritju novih utopij. V arhitekturi se - podobno kot razmišlja Hertzberger – to lahko udejani v raziskovanju javnega prostora. Javni, skupni prostor kot antipod "individualnega" v današnjem času postaja polje, kjer je raziskava še možna in predvsem nujna. Stično polje Hertzbergerja in Van Toorna je slika projekta NL Architects – košarkaško igrišče na strehi bara in knjigarne in zavita betonska kača za posedanje v univerzitetnem kampusu v Utrechtu. Ista slika se je znašla v računalniškem šaržerju obeh predavateljev. Ne govori toliko o "dizajnu", kot o angažmaju inteligence tisth, ki prostor delajo in tistih, ki ga uporabljajo - o angažmaju socialnega.

Roomer van Toorn pravi, da prostor potrebuje neke vrste "bizarnost", ki prelamlja s paradigmami današnjosti - z že znanim, navajenim in udobnim. Bizarnost prostora je nedokončanost, odprto polje možnosti ("spaces that are never finished"). To najde v Hertzbergerjevih šolah, novem Kulturnem centru v Appeldornu, v postaji podzemne železnice OMA v Den Haagu, knjižnici v Seattlu, Scharounovi knjižnici v Berlinu.

Nizozemsko arhitekturno produkcijo Van Toorn sicer razdeli na tri načrtovalske prakse: VRNITEV K FORMI ("return to the form") - označi jo kot ponovno oblikovno skladnjo in re-organizacijo že znanega (arhitekti Claus en Kaan), REŽIJO ("mise en scene") - ukvarja se s scenariji, organizacijo že znanih vsebin, ki obstajajo v današnji realnosti (arhitekti Neutelings & Riedijk, MVRDV, NL Architects) in NEVTRALIZACIJO ("neutralization") – ta v načrtovalski proces vključuje procese in podatke izven gole arhitekturne prakse (tehnološke, biološke itd. ) in vzpostavlja polje nevtralnosti arhitekta (Lars Spuybroek, Foreign Office Architects).

Van Toorn vse tri prakse kritično opredeli kot "sveži konzervatizem", ki operira z zgolj že znanim, prilagojenim, udobnim in privlačnim. "Sveži konzervatizem" se ne sprašuje in ne sproža več nobenih političnih vprašanj in socialnih akcij.
Iz konteksta treh izvzame prakso JUKSTAPOZICIJE ("juxtaposition") - morda edine, ki v že znano uvaja motnjo ali paradoks. Z njimi povzroči nepričakovanost prostorskih situacij, ki zahtevajo aktivni angažma publike (OMA).

Willem Jan Neutelings, nekdanji študent Hertzbergerja, je delo biroja predstavil po vzoru njihove knjige At work, ki je, kot pravi, rezultat psihoanalitične seanse, izvedene po 12 letih delovanja. "Kaj smo naredili in kaj sploh delamo?" Odgovor sestavlja 16 natančno določenih poglavij, ki so metodološka analiza principov arhitekturne prakse biroja. Izmed teh 16 je verjetno najpomembnejši princip skulpturalnost, ki na prvi pogled najbolj določa izraz njihovih stavb. Sledijo še koža, vzorci, praznine, nalaganje, matematika, razdelitev, scenarij in mnogi drugi principi, ki se tičejo programa in oblike. Principi se v vsakem projektu prekrivajo in nastopajo v različnih kombinacijah – medtem ko njihove stavbe (izročilo Hertzbergerja?) navznoter delujejo kot dokaj odprto polje skupnih programov, so navzven kljub močnemu vizualnemu nagovoru navadno zaprte.

In če zaključim: kljub nekoliko temnim - ali morda zgolj realističnim - pogledom Van Toorna, me z upanjem v prihodnost navdaja mojster Hertzberger, ki s karizmatičnim zanosom govori inteligenci arhitekture, katere motor je stalna refleksija, neprestana invencija socialnega. Smisel arhitekture je produkcija prostorov, ki jih ljudje lahko uporabimo in interpretiramo na tisoč različnih načinov in se med tem učimo drug od drugega, spletamo mreže medsebojnih odnosov. Prostori so prizorišča, na katera lahko osamljeno vstopamo z ali brez pričakovanj, a izstopamo bogatejši za skupni dogodek.


Več:
>>Behind the Curtains / razstava NRA
>>NL Architects
>>Architectuurstudio Herman Hertzberger

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

NL Architecten, Basketbar, Utrecht


Neutelings Riedijk Architecten, Netherlands Institute for Sound en Vision, Hilversum


Neutelings Riedijk Architecten, Museum for City History, Antwerpen



Herman Herzberger, Kulturni center v Appeldornu



Herman Herzberger, Šola v Hoornu
na vrh