info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
9. 6. 2005

105 podpisnikov za ponovno razgrnitev

Matevž Čelik
Nekoliko popravljeno izjavo o prostorskih aktih za Kongresni trg in Šumi, ki so jo konec maja pripravili arhitekti Grega Košak, Stanko Kristl, Janez Lajovic, Viktor Pust in Janez Vrhunc je do konca javne razgrnitve podpisalo 105 podpisnikov. Izjavo so oddali do konca javne razgrnitve, v okviru katere se sprejemajo pripombe.

Izjava poudarja pomen obeh prostorskih aktov za razvoj nadaljnjega središča v Ljubljani. Podpisniki menijo, da prostorska konferenca, ki je bila ob razgrnitvi obeh aktov najavljena v Uradnem listu, Delu in na spletnih straneh MOL, ni zadostila potrebni javni razpravi in da so bili o razgrnitvi preslabo obveščeni.

Podpisniki zavračajo vsa namigovanja, da kot strokovnjaki s svojimi opozorili zavirajo mestne projekte in poudarjajo, da zgolj nasprotujejo projektom, pri katerih opažajo, da zasebni interesi lahko okrnijo kvaliteto javnega mestnega prostora.

Zavzemajo se za to, da se zniža gabarit novega Šumija, kjer je natečajna rešitev iz devetdesetih let dobila dodatne etaže stanovanj. Obenem opozarjajo, da je natečajni projekt predvideval več trgovskih lokalov ter povezave Šumija s pasažo proti jugu in Vegovi ulici.

Pri predlogu za Kongresni trg se zdi najbolj sporna izvozna rampa, zaradi katere bi se ob Slovenski cesti morali odpovedati enemu od stopnišč, ki s pločnika vodijo v Plečnikov podhod. Lokacija izvozne rampe je bila po temeljitih preveritvah, ki jih je izvedel izdelovalec prostorskega akta prestavljena s ploščadi Kongresnega trga, kjer je bila predvidena ob razpisu natečaja.

Podpisniki izjave menijo tudi, da v okviru obeh novih prostorskih aktov ni zadostno obdelana Slovenska cesta. Zaradi naštetih pripomb zahtevajo, da se še enkrat razgrneta nova ali prenovljena prostorska akta za Kongresni trg in Šumi.

Prvotna izjava je opozarjala tudi na koruptivne odnose in telefonske pritiske na mestne svetnike in stranke v mestnem svetu, vendar so to alineo kasneje podpisniki umaknili.


Več:
Šumi in Kongresni trg - pojasnila / Trajekt, 31.05.2005
Razgrnitev prostorskih aktov... / Trajekt, 24.05.2005
Izjava

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

bw
spoštovane eminence, 9.6. 2005, 12:05

Treba je biti cokla, treba je zavirati na vsak način, treba je spodnesti vse projekte v centru, treba se je braniti vsega novega, treba je zgraditi trdnjavo, obrambni zid okoli cele Ljubljane, treba je pregnati vse tujce, treba izgnati kulturo, treba je potlačiti vse kar je ambiciozno, ven s Podreccami in Neutelingsi, RAUS, imejmo raje super projekte kot Devetka v Knaflovem...
pa še dosti stvari je treba....
Upam, da veste kaj delate gospodje upokojenci.


grega košak
Anonimni bw!,, 9.6. 2005, 16:05

se s svojim cinizmom in žaljivkami "pogumno" skrivaš za inicialkami in skušaš, po vzoru glasogovornikov s Poljanske 28, na tako pritlehen način diskreditirati argumente in principielna stališča vseh 105 podpisnikov (od teh pretežno mlajše generacije!) izjave. Pri tem pozabljaš, da si danes "luksuz" kritične drže v glavnem lahko privoščiš šele tedaj, ko nisi več eksistenčno odvisen od drobtinic s strani malih upravnih bogcev, namenjenih predvsem poslušnim in vnaprej hvaležnim. Vse zasluge za ambicioznost "Super-devetke" pa prepuščamo kar tistim, ki so jo požegnali in z MOL-ovimi finančnimi sredstvi pri izgradnji celo soparticipirali.!

t.i. "konformist"
Brez naslova, 10.6. 2005, 10:03

Jaz bi dal en velik aplavz za Jurančiča; sam proti vsem, osovražen od cele stroke, mučenik; le tako naprej. Smo tudi taki, ki spodbujamo razvoj centra!
Merilo za višino Slovenske ceste je območje okoli Name, kamor spadata tudi Nebotičnik in Konzorcij!
Ampak spreminjanje zmagovalnega projekta za Kongresni trg je pa res nedopustno.


študent
Brez naslova, 10.6. 2005, 12:58

Saj ni res v tem mestu je res vse obrnjeno na glavo, Jurančič - mučenik. Samo še tega se nam manjka, da največjo barabo in najbolj skorumpiranega uradnika na mestni občini proglasimo za vizionarja. Jaz ne vem, kaj je narobe s to fakulteto, da producira take falirance, ki ne vejo kaj je urbanizem in kako se načrtuje mesto. Če je po prostorskem planu omejena višina zgradbe je treba najprej spremeniti prostorski plan in nato projektirati, ne obratno, da ne rečem, da je omejitev višine na tem mestu povsem upravičena, saj se je potrebno ozirati na okoliško zazidavo in strukturo mesta. To ni "NE" za nebotičnike v Ljubljani, teba je vedeti, kje in kako. Tudi številni podpisniki tega dokumenta so že večkrat načrtovali visoke stolpnice, vendar v kontekstu z okolico, odgovorno lahko rečemo, kot se za arhitekta spodobi. To kar se dogaja v Ljubljani pa je odraz izrazitega šarlatanstva stroke in divje urbanizacije, ki dolgoročno škodi mestu. Ne vem, kaj ta "liberalna"- prej nepoučena - mularija nikoli ni prestopila praga tega mesta in si ogledala enega dobro načrtovanega mesta (Paris, Barcelona, Amsterdam, Berlin, London, Stockholm...) in vsi ti so veliko težje obvladljivi kot mala Ljubljana. Zato je resnica naravnost obratna, gospodje kot je Jurančič načrtno skrbijo za kaotičen urbanizem v mestu in odlašajo s sprejetjem prostorskega plana ravno zato, da lahko omogočajo podobnim špekulantom kot je Anderlič in Podreka s svojo kompanijo tovrstne malverzacije. Lahko rečem le, da mi ji žal za Ljubljansko fakulteto, ker vsako leto producira bolj neodgovorno in prepotentno mularijo, ki nima pojma o graditeljstvu, pač pa vedo vse o cvenku.

t.i."konformist"
študent ja, 10.6. 2005, 16:30

Kdo pa misliš, da bo verjel, da tako staromodno razmišljanje prihaja od študenta.

študent2
Brez naslova, 10.6. 2005, 17:19

Ne bi rekel, da je to ''staromodno'' razmišljanje... Je zgolj razmišljanje oz. uporaba lastnih možganov. In kaj potemtakem pomeni ''sodobno'' razmišljanje?

urosr
Brez naslova, 12.6. 2005, 17:00

neodgovorna in prepotentna mularija je hvalabogu na ljubljanski fakulteti v manjšini, pa tudi te nebi bilo če nekateri spoštovani mentorji te fakultete ne bi svoje arhitekturne komplekse zdravili na seminarskih eksperimentih svojih ubogih varovancev.

mnenje o urbanizmu ljubljane in območju kolizeja je v javnosti povedal koželj in še kdo, samo urejanje slovenske in barjanske ceste pa je bilo predmed nedavne mednarodne urbanistične delavnice rezultati katere so bili na ogled ob dnevu nizozemske arhitekture v cankarju, recimo da je akademska stroka, ki to mularijo izobražuje tako povedala svoje mnenje, kako jasno je izzvenelo v javnosti in koliko je sploh upoštevano pa je druga zgodba

samo mnenje študentov o ljubljanskem urbanizmu mislim da je v večini takšno kot ga zgoraj omenja študent: postavitev urbanistične strategije je naloga mestne oblasti, ki naj z ureditvenimi pogoji ne stopica za interesi investitorjev v stilu najprej stihijsko gradimo nato pa prilagajamo plane (komu je to v interesu vemo) ampak naj se opre na stroko ki odgovorno postavi merila kje in kako in tem merilom naj se kapital prilagaja

glede nekaterih izpadov v stilu vivapodrecca in zgornjega bw pa se nebi čudil če ta stališča prihajajo iz ust tistih, ki morajo o arhitekturi in urbanizmu pač prebrati še kakšno drugo čtivo razen dokumentarcev na discoveryu o najvišjih stolpnicah


Andrej Prelovšek
Radio Gaga Arhitekture, 13.6. 2005, 09:19

To je pa že od sile, tale suicidalno-mazohistični odnos Trajekta do samega sebe. Mar res mislite potopiti ta trajekt s spuščanjem anonimusov v eter (medmrežje)? Predstavljajte si enega anonimusa, ki skozi različna "partizanska imena" vodi dialog sam s sabo. Izredno zanimiv diskurz bi to bil - tudi jaz bi se ga lotil - to bi izgledalo kot Radio Gaga Arhitekture - veliko bi jih pocrkalo od smeha, ko bi uganjevali - ta pa posnema Jurančiča, oni drugi spet posnema Košaka, tretji Rožiča - super !!!
Raje objavite tisto izjavo in imena podpisnikov (mnogim je bila posredovana v digitalni obliki in ni nobena skrivnost), ne pa le odgovor na izjavo in vaš komentar - torej malo uredniške poštenosti, prosim.
Ah, kako žalosten bo ta brodolom Trajekta.


Anonimnež
Brez naslova, 13.6. 2005, 13:18

g. Prelovšek, temu se reče forum, kjer imajo vsi nicke, zato da je bolj sproščeno in več akcije. Tukaj na tem forumu sploh ni nobene akcije. Ne vem zakaj: ali niso zanimive teme ali pa so vsi tako zadrgnjeni, da si nič ne upajo.

jaka
Brez naslova, 15.6. 2005, 01:18

Ne razumem zakaj se je treba tako fanatično odzivati na provokacije? Mogoče je tudi to posledica demagogoje, ki smo je na fakulteti po malem deležni prav vsi.
V dobi pluralizma je verjetno težko oporekati komurkoli, saj ima po svoje vsak prav. Urbanizem ni neka objektivno izmerljiva danost zato je odvisna od politike, ki z njim manipulira na podlagi kakršnihkoli interesov. Jurančič uraduje avtokratsko, faklteta se odziva reakcionarno. Volje po dialogu pa ni čutiti na nobeni strani.
Če skupina 105 podpisanih meni, da bi se stvar lahko ponovno pregledala, potem s tem najverjetneje ni nič narobe. Dejstvo pa je da Ljubljana potrebuje nekaj impulzov, taktičnih premikov, ki ni nujno da so urbanistično uglašeni saj vemo da je malignost klasičnega urbanizma ravno v tem, da ne dohaja prakse. Mogoče bi potrebovala ohlapne scenarije na podlagi delavnic, natečajev itd., ker bi se stvari lahko hitreje in enostavneje reševale.
Kar pa se tiče komentarjev, potapljanja ladje itd. se mi zdi prav da forum ostane odprt, ker je taka njegova narava in skozi nivo razprave se še najbolje vidi slika stanja v katerem živimo.


urosr
Brez naslova, 15.6. 2005, 10:50

strinjam se da je buren odziv posledica demagogije, in sicer tiste ki vsak pomislek, predlog, kritiko ali le zgolj željo po konstrukitvni debati označuje za konzervativizem, nestrpnost do napredka in fobijo pred novim. pluralizem je tudi kultura dialoga, kjer se različna stališča izoblikujejo v konsenz in prav ta pluralizem je v primeru ljubljanskega urbanizma tr v peti slovenskega tranzicijskega liberalizma. vsekakor se strinjam da slovenski prostor potrebuje nekaj pretresov, prelomov s klišeji utečenega, znanega, a ta nova invencija mora izhajati iz premisleka o konkretnih problemih obstoječega, saj v nasprotnem primeru zapade v past istih klišejev in lastno banalnost. premislek v obliki delavnic in natečajev je dobrodošel generator te invencije, a ohlapnost in nedorečenost ki je prejkone stalnica takšnega načina premisleka je v veliki meri zgolj priložnost za uveljavitev lastnih interesov nasproti interesom drugih. sodobni urbanizem svobodnih nazorov in odprtih scenarijev izhaja iz nekaterih zahodnih držav z visoko kulturo družbenega konsenza, v družbi tranzicijskega liberalizma pa je takšen princip razvoja v nevarnosti da postane lastna karikatura. vpeljava njegovih principov v strategijo razvoja ljubljane je vsekakor potrebna, a le skupaj s trudom za večjo kulturo dialoga in ravnotežje interesov

Andrej Prelovšek
Seznam 105 podpisnikov, 15.6. 2005, 11:33

Že v prejšnji repliki sem dal pobudo, da uredništvo objavi celotno Izjavo in seznam podpisov, ne pa le pojasnila o izjavi. In res, uredništvo je objavilo Izjavo , ne pa podpisov -verjetno je nekaj zadaj.
Seznam podpisov je namreč izredno "močan" tekst, saj so na seznamu nabrani ljudje, ki se niti slučajno med seboj ne družijo, pa jih je le nekaj združilo.
Srečamo namreč profesorje Koširja, Gabrijelčiča, Koželja in Braca Mušiča, potem Damjana Ovsca, sociologa Draga Kosa in visokega državnega funkcionarja umetnostnega zgodovinarja Damjana Prelovška, krajinske arhitekte prof. Ogrina in Ano Kučan, sledijo nagrajenci na natečaju Kongresni trg in člani žirije. Od natečajnih nagrajencev manjka le prof. Podrecca, škoda, verjetno ni bilo časa.
Izjava je zajela cel spekter od radikalov do potuhnjencev, od samostojnih premočrtnežev do prilagodljivcev. Nekateri so podpis odklonili iz narcisoidne previdnosti, trenutne komercialne situacije ali pa splošne komercialno-narcisoidne drže, eni so pa tudi previdno čakali, kam se bo izteklo, skratka predolgo čakali.
Seveda sem jo tudi jaz podpisal, mar naj se upiram strokovni masi ?
No, pa kaj bom govoril. Je pa to tudi sporočilo anonimnežem in skrivačem na tem trajektu - možno je tudi javno, mar ne ?
Sledijo imena 105 podpisnikov po abecedi:
Akrapovič Slavojka , Apih Marko , Bernik Stane , Bevc Špela , Briški Boris , Bogataj Rok , Brglez Matjaž , Brinovčar Barbara , Canjko Aleja , Cajnko Majda , Cotič Marko , Černe Jernej , Černigoj Andrej , Čerpes Ilka , Dekleva Aljoša , Dešman Miha , Dobronič Nives , Dornik Martin , Egart Veronica , Gabrijelčič Peter , Gabrič Milan , Gabron Meta , Gantar Riko , Gašparič Damijan , Glažar Tadej , Goljar Andrej , Golob Alenka , Gregorič Dekleva Tina , Grmek Jadranka , Hrausky Andrej , Ivanič Maja , Ivanšek France , Ivanšek Marta , Jakopič Blaganje Nada , Jerman Bojko , Jurca Avci Sanja , Juvanec Maj , Kajzelj Miha , Kavčič Lenka , Klopčič Mojca , Kopač Damjan , Kos Drago , Koselj Saša , Košak Grega , Košir Fedja , Koželj Janez , Koželj Vladimir , Kramberger Dušan , Kristl Stanko , Križnik Blaž , Kučan Ana , Lah Dean , Ljubanović Vlatka , Lajovic Janez , Lipnik Vehovar Kaja , Lobe? Luka , Maechtig Tomaž , Mihelj Črtomir , Milič Miha , Mladenovič Luka , Mušič Vladimir Braco , Ogrin Dušan , Ostan Aleksander , Ovsec Damjan , Pahor Peter , Panterr Mattea , Paškulin Petra , Pavšek Lea , Peterkoč Jože , Planišček Anja , Pleteršek Romana , Pogačnik Milan , Popelar Damjan , Porenta Marko , Predalič Irena , Predalič Boris , Prelovšek Damjan , Prelovšek Andrej , Prinčič Vojko , Pust Viktor , Ravnikar Andrej , Ravnikar Gorazd , Ravnikar Vojteh , Rems Roman , Rogel Špela , Rugelj Tina , Sterlekar Benulič Tanisa , Studen Marko , Šarec Aleš , Šerbej Nada , Šešek Dušan , Šiširak Damir , Škerlavaj Peter , Škrinjar Zorc Sanja , Šolmajer Jelka , Švab Katja , Vehovar Arne , Volk Boris , Vrhunc Janez , Vrhunc Urša , Zelinka Škerlavaj Katja , Zuliani Boris , Zupanc Marjan , Žetko Aleš , Žnidaršič Aleš ,


skrivač
Brez naslova, 15.6. 2005, 13:41

Prelovšek se seveda ne bi upiral strokovni masi... predvsem zato, ker mu kradejo posel na Kongresnem trgu, seveda... kaj pa ostali natečaji gospod komisar in občasni žirant? Za Trajektom je seveda marsikaj... skrbi me, da za ZAPS om in njegovimi komisarji zeva praznina!!!

sveta preproščina
Brez naslova, 15.6. 2005, 16:06

Da ne bo pomote, g. Prelovšek je komisar za natečaje na ZAPSu in v posameznih primerih tudi žirant, skrbnik natečajev in natečajnik, za povrh pa tudi predsednik sekcije P na ZAPSu in pisec besedil o natečajih v različnih medijih. Za povrh je imenovani nedavno v Delovi Sobotni prilogi polemiziral kot arhitekt (ne kot izvoljeni funkcionar oz. imenovani komisar). Kako naj potem povprečen bralec razume Prelovška. Je on neodvisni komisar ali kaj, čigave interese sploh zastopa? Še dobro, da ima toliko možnosti in lahko menjava vloge posamezni priložnosti primerno. Toliko o tem, kdo in kakšni smo podpisniki raznih protestov, Trajektovci, arhitekti in drugi prostor-misleci ...

meščan
a so renderji?, 15.6. 2005, 16:15

Ali obstajajo kakšni renderji, fotomontaže na podlagi katerih so se podpisi vršili? Se opravičujem, če domnevam narobe, ampak če ni renderjev je to le en paranoidno halucinogen boj podpisanih proti namišljenemu sovražniku.
Toliko govora spet o javnem interesu. Kaj pa je javni interes, ki je tako ogrožen od privatnega, a ni to še en konstrukt parih posameznikov na položajih?


še en študent
Brez naslova, 15.6. 2005, 16:25

Meščan prosim ne blamiraj se. Renderji,...haha. Predstavljena je bila silhueta in višina predlaganega objekta, kar je zadosten razlog za odločen NE. Sploh je pa sporno, da se je spet načrtovalo po postopku, ki krši določila prostorskega plana. Tudi sicer je treznemu arhitektu hitro jasno, kje so meje okusnega in mestotvornega poseganja v najkvalitetnejši prostor Ljubljane.

meščanka
meje in trezni arhitekti, 15.6. 2005, 17:08

Je tu sploh kakšen trezen arhitekt? In povejte za boga katere so tiste meje okusnega in mestotvornega poseganja?

jaka
Brez naslova, 15.6. 2005, 18:46

Slovenska cesta je v povojnem obdobju z uvedbo dokaj enotne fasadne linije izgubila svoj prvotni značaj, kjer je šlo za sekvenčno prehajanje iz ozkega v široko (Ajdovščina, Kozlerjeva palača, Gradišče,...). Princip enakomerne porazdelitve vertikal po mestu, ki naj bi predstavljal dialog z baročnimi zvoniki, prav tako ni več evidenten.Zelena os, ki je tekla od Gradu do Rožnika, je bila presekana z ureditvijo trga republike. Pogledi na grad niso tako jasni kot nam radi razlagajo. In še bi lahko naštevali.
Danes govoriti o teh in podobnih vrednotah je nostalgični pesimizem in nič več. Mesto s svojimi presežki in anomalijami je kakršno je, in to je dejstvo ter točka iz katere naj se gradi. Priznam da ne vem o kakih gabaritih je bilo govora na primeru Šumija, vendar menim, da tisti, ki dosledno upošteva kontekst naredi predvsem korekten projekt, presežki pa ciljajo više. Njihov pomen je v postavljanju novih meril, torej novega konteksta.
Govor o travmah tranzicijskega liberalizma pa je po svoje še ena past v katero smo se vjeli, namesto da bi stremeli v preseganje pojma tranzicija. Kapitalizem ni socializem in nam na nek način predstavlja konstekst, ki smo ga hočešnočeš primorani upoštevati kot danost, če ne priložnost.
Pa še to: če je trezen tisti, ki ravna razsodno, je okusnost le stvar okusa.


meščan
Brez naslova, 15.6. 2005, 18:50

Večja blamaža je to, da nekaj podpišeš ne da bi videl renderje. Kaj pa če je zadaj za silhueto nekaj res dobrega? Boš sesul to samo zaradi sorazmerno majhne prekoračitve gabaritov? Kako ozko usmerjen pa moraš to biti, po moje zeloooo!

Anonimnež
Brez naslova, 15.6. 2005, 19:17

Lokacija Šumi je bila predmet natečaja sredi devetdesetih let. Prvo nagrado je dobil arh. Podrecca prav zato, ker je, skladno z verificirano projektno nalogo, predvidel objekt s s čelno fasado v višini cca 13m, obširen javni program, pasažo skozi objekt Šumi in nadaljevanje skozi kareje proti jugu ter zlasti občutljivi uvoz/izvoz iz Vegove.
Zdaj je čelna fasada visoka 28m - toliko kot Uršulinska cerkev, pasaže ni več, pešci so zrinjeni le na preozke pločnike ob Slovenski cesti s slepo (pasivno) fasado, skoraj brez trgovskega programa in z velikim križiščem za skupni uvoz/izvoz v garaže Šumija in Kongresnega trga.


mladi arhitekt
Brez naslova, 15.6. 2005, 19:48

Sprašujem se kako raznim "meščanom" in "meščankam" kar se da plastično orisati problem Šumija, da ne bodo utonili v svoji nevednosti in nepoučenosti o tem, kaj je mastotvorno in kdo je trezen arhitekt. Najprej cenjeno meščanstvo se otresite svojega gneva, ki vas razžira, nadalje še predsodka o konservativni, nazadnjaški stroki in potem se učna ura lahko prične. Vendar škoda mojega časa, če bi bili res meščani, bi bili v nekem smislu že izobraženi, ker to niste, je znanje izostalo, prav tako zavest, zato je težko razložiti, kaj vest, zavest, treznost sploh je. Vesta draga osebka trezen arhitekt lahko zgradi moderno, če hočeta, avantgardno stavbo znotraj mestnega jedra, ne da bi degradiral prostor in obstoječo strukturo, trezen arhitekt lahko zasnuje sodoben "new-fashioned" objekt, ki se opira na srednjeveško, baročno, kakršnokoli osnovo, vendar v kontekstu... zaboga, arhitekturno odgOVORNO!!! Fred&Ginger v Pragi, Kunsthaus pri sosedih, celo Fosterjeva kumara v Londonu je zasnovana odgovorno, vsaj kar se konteksta tiče, Gehryjev Guggenheim, karkoli!!!! Samo pri nas si nek usrani Podreka, turist iz Avstrije privošči, da lahko svinja kjer hoče, pri čemer ga podpira, "liberalno" naravnana, vsevedna, prepotentna mladež (b.t.w. tudi jaz sem še mlad), ki vsakega, ki poda konstruktino pripombo okrca z zafrustriranim, kratkovidnim, nazadnjakom, katerega čas je že zdavnaj minil. Pa se vi objestna mladež zavedate, da so največji arhitekti danes v povprečju stari 70 let in da verjetno nekaj na tem je!

objestni mladič
Brez naslova, 15.6. 2005, 21:48

Pa ni tudi naš turist iz Avstrije tam nekje okrog 70? Lahko je biti zadovoljen z nekimi hišami v Pragi, Grazu in v Londonu in kar povprek oceniti, da so bile zgrajene z odgovornostjo. Kolikor vem je bilo v Grazu kar vroče, ko so projektirali Kunsthaus in nekaterim se še danes dozdeva, da ne upošteva konteksta in ruši homogeno srednjeveško strukturo. Seveda pa je vprašanje kako razumeš kontekst... Po mojem mnenju je za Šumi povsem dopustna višina, kot jo imajo Banka Slovenije, Nama, Konzorcij... Več novih stanovanj in novih prebivalcev v središču mesta je vsekakor dobrodošlo (za razliko od kupa odvečnih pisarn, predvidenih v Kolizeju). Ta objestna poza arhitektov, da si izobražen samo, če si se šolal na Grabnu je pa že nekaj časa rahlo odbijajoča. Zgubljate za zdrav razvoj stroke prepotrebne zaveznike, spoštovani...

Matevž Čelik
Seznam, 15.6. 2005, 22:11

Kot smo že nekajkrat poudarili, si Trajekt prizadeva predvsem nepristransko obveščati in vzpodbuditi razpravo. Pri tem smo uredništvo in posamezni pisci povsem avtonomni pri odločitvi, s kakšnimi prilogami bomo opremili svoj prispevek. Trajekt nikakor ni dolžan objavljati katerihkoli dokumentov in tega od njega niti ni mogoče zahtevati. K temu pa ga konec koncev zavezuje tudi racionalna poraba prostora na strežnikih, kjer nas zaenkrat prijazno gostijo. Menimo, da bralci našo uredniško politiko cenijo. Namigovanja o nepristranskosti pa so glede na prispevke, ki si jih je moč ogldati v arhivu, naravnost smešna. Verjamemo pa, da smo marsikomu trn v peti.

meščan
Brez naslova, 15.6. 2005, 22:58

Mladi arhitekt! Ta projekt Šumija je konec koncev Poddrecova vizija, a imaš Poddreco za neizobraženega in neozaveščenega, za koga se pa imaš, da boš zviška gledal na njegovo delo, za koga se imate vsi podpisniki, da ste tako nadizobraženi in nadprosvetljeni? Če je kdo med nami strokovna avtoriteta je to on, z vso svojo referenčno prtljago s cele Evrope. Kaj ste pa naredili vi, a ste že kakšen objekt postavili vsaj izven Jugoslavije, da bi vedeli kako stvari potekajo v jedru razvite Evrope, kdo ste vas vprašam, da si drznete sodit večje od sebe!? Tu med vami ne vidim nobene ljubezni do arhitekture, do ustvarjanja novega, do razvoja, spogledovanja s prihodnostjo. A ne vidite, da živite v dolini Šentflorjanski?

urosr
Brez naslova, 15.6. 2005, 23:39

gre za točno to, za zavedanje konkretnega konteksta kapitalizma ki je sodobna realnost in priložnost obenem, in gre za težnjo po preseganju tranzicijskih travm, torej nekakšno pot k razvitemu kapitalizmu, ki mu na ravni družbenih odnosov lahko ob bok postavimo pojem konsenz. v takšnih pogojih je mogoč sodobni urbanizem in preseganje obstoječih kontekstov in v tašni luči tudi vidim izjavo podpisnikov, kot poskus ravnotežja med sedanjimi in morebitnimi prihodnjimi konteksti. glede arhitekturne objesnosti pa: danes se arhitekt zaveda da ne oblikuje prostora, ampak da prostor nastaja v procesu komunikacije znotraj katere je arhitekt mediator, podajanje predlogov in stališč pa je lahko objestno le tistemu, ki mu je ljubši monolog od dialoga

urosr
Brez naslova, 16.6. 2005, 00:29

ljubezen do arhitekture, do ustvarjanja novega, do razvoja, spogledovanja s prihodnostjo? sklepam da so to tudi lastnosti ki jih pripisuješ podrekini arhitekturi, lepo bi bilo če bi to argumentiral in navedel kje in kako se kažejo te lastnosti v podrekinem opusu, oziroma v njegovem projektu za šumi. glede na to da ga očitno zelo dobro poznaš in kot strokovnjaka tudi ceniš, to nebi smel biti noben problem

jaka
vprašanja za uredništvo, 16.6. 2005, 02:29

Če se torej ponovno problematizira o obravnavani tematiki: kaj to realno pomeni? Kdaj lahko pričakujemo, da se na tem prostoru nekaj začne fizično premikati, ker je hitrost danes še kako pomemben element?
In še nekaj: Ali je možno odpreti podobno razpravo na temo novega NUKa?


grega košak
Kje je "catch" problema?, 16.6. 2005, 11:59

Ker naj bi bil, po Jurančiču, na lokaciji Šumi javni interes polno zagotovljen že s 120 stanovanji v samem objektu, je to zame samo polovični, investitorju ljubi del resnice.
Minimalni javni, t.j.mestotvorni interes se, po mojem, izraža predvsem na programih na nivoju terena objekta. Tako je v obstoječih : Banki Slovenije ali Jugovčevem, sedanjem Tožilstvu zadovoljivo pokrit s poslovnim programom parterja (Mala galerija, trgovina Zara, Boss, etc!) in obratno nezadovoljivo le malo dalje v stavbi MNZ s "pseudo-izložbami" pred pisarnami na isto Slovensko ulico.
Prav tako, zgolj pisarniško-stanovanjsko stanje parterjev na Cankarjevi, je krivo, da se intenzivni fluks pešcev s Čopove ne nadaljuje na isti osi tudi v smer proti Operi, obema galerijama in zlasti nadvse atraktivnemu Tivoliju!
Pri sedanjem spornem predlogu za Šumi, v nasprotju z Podreccinim zmagovalnim projetom iz l 1996, je cca 85 lm fasade na Slovensko cesto poslovno mrtvo, kajti za polnim zidom predvidenih arkad so stene dveh kinodvoran, uvozna rampa v klet in vhodni entree v stanovanja. V veliki meri pa je, zaradi nove pozicije dvoran multikina (od kleti do stropa nad 1. etažo) za trgovsko-poslovne namene izgubljen tudi večji del parternega in suterenskega volumna in izgubljena kvaliteta nekdaj predvidene notranje prehodnosti vzdož in prečno na Slovensko cesto.
Seve pa vzbuja predlagani novi maksimizirani gabarit, zlasti proti Kongresnemu trgu in tudi stiku na jugu kar nekaj dilem, ki jih je smiselno vsestransko osvetliti in prediskutirati.
Edini , v sredini nove stavbe predvideni uvoz za preko 1000 vozil (in izvoz za preko 300!) preko pločnika na križišču Slovenske in Erjavčeve pa potrebuje, zlasti behavioristično, vendar kaj več kot parcilano in zgolj numerično zagotovilo "Citystudia", da to gre!


mladi arhitekt
Brez naslova, 16.6. 2005, 15:53

Kup odvečnih pisarn v Kolizeju??? Odvečnih!!!??? Če bi mislil, da sem zaradi tega, ker sem hodil na Graben izobražen, bi se mi zelo slabo pisalo. Kar se tiče Podreke, je pa dovolj, da odprete zadnji Oris in si ogledate ta prvovrsni blef okoli hotela Mons, kako se arhitektura zajeda v krajino..., hahaha. Koga ima velecenjeni gospod za norca? Da ne govorim o "metamorfozi" drevesnih vej in listov v fasadno oblogo! Za slovenske povencialce je tako vse dobro, mar ne. Da ne rečemo, da je dobil popoln izkupiček za svoje "delo", medtem ko je ljubljanski biro, ki je v celoti izdelal projekt za gradbeno dovoljenje in izvedbo še vedno brez ficka. Res zelo osveščeno! Sicer mi je pa dovolj debate na tem nivuju, še zdaleč ne mislim v superlativih o sebi, vendar na daleč spoznam bleferja in oportunista, ko ga vidim...

matej bohoric
gross, 23.6. 2005, 17:11

Burliuk je ze leta 1913 povedal svoje, prav tako Larionov, iluzornost refleksije samega subjekta pri njegovi [auto]realizaciji torej ni vec kljucnega pomena.

urosr
Brez naslova, 24.6. 2005, 19:28

z ruskim rayonizmom o ljubljanskem urbanizmu? neslutena razsežnost debate navdušuje

jaka
?, 28.6. 2005, 00:14

Mogoče nisem dovolj pozorno sledil razpravi ampak me zares zanima povezava med ljubljanskimi tegobami in Burliukovim avantgardnim manifestom radio-stila ter Larionovim križanjem žarkov in neoprimitivizmom. In kaj točno svojega je povedal oče ruskega futurizma?

prijatel
masa, 2.11. 2005, 23:40

Mislim da je tak arhitekturni podvig na tem mestu pre velik. objekt bi bil primeren s svojo veličino in obliko za nakupovalno središče kot je naprimer btc. Nikakor pa ne podperam umestitve takšnega objekta v tako star in kulturno zanimiv prostor, ki nebi prenesel takšne baze. projekt ne ustreza nobenim standardom prostora.

prijatel
Brez naslova, 2.11. 2005, 23:44

ŠE ENKRAT NE PA NAJ BOG DA NAM DNAR, NORCEM PA PAMET

prijatel
masa, 2.11. 2005, 23:46

Mislim da je tak arhitekturni podvig na tem mestu pre velik. objekt bi bil primeren s svojo veličino in obliko za nakupovalno središče kot je naprimer btc. Nikakor pa ne podperam umestitve takšnega objekta v tako star in kulturno zanimiv prostor, ki nebi prenesel takšne baze. projekt ne ustreza nobenim standardom prostora.

Hamurabi
Šumijo gozdovi domači, 2.11. 2005, 23:46

Menim, da je objekt preživalski za ta ranljiv mestni prostor v ožjem centru mesta. Šumi je res v klavrnem stanju, tako da kliče po prenovi ali pa celo adaptaciji, zato bi se tu dalo narediti tudi kaj umirjenega in bolj podobnega Šumiju, vsaj po gabaritih približnega in spoštovati majhen košček zelenja, ki je , še posebno v centru zaželjen.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Primerjava razgnjenega projekta in natečajnega projekta iz devetdesetih let. Klikini za povečavo! (Vir: DAL)


na vrh