info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 7. 2005

Na vrat na nos spet nova zakonodaja o urejanju prostora

Maja Simoneti, Darja Matjašec
Danes, 12. julija 2005, je Ministrstvo za okolje in prostor na svojih spletnih straneh objavilo besedilo Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora. Po uradni najavi sodeč je zakon v postopku sprejemanja. Kot je moč razbrati iz besedila najave pa je Zakon do 13. julija v medresorskem usklajevanju. Vsebina zakona je bila samo dan prej predstavljena županom in direktorjem občinskih uprav na delovnem sestanku, na katerega jih je v ljubljanski Smelt povabil minister Janez Podobnik.

Občine imajo le 2 dni za pripombe
Nova vlada je že ves čas napovedovala zakonske spremembe. Očitno je bil vtis, da so spremembe potrebne, zelo nedvoumen. Zdaj je vlada prepričana v pravilnost novega predloga, saj je občinam za posredovanje morebitnih odzivov dala na voljo samo en dan, o javni razpravi pa sploh ni spregovorila,. Zaradi odziva udeležencev sestanka v Smeltu je rok za pripombe podaljšan do petka, 15. julija.

Zakonodajalec v spremnem besedilu dokazuje, da so okoliščine, ki občinam trenutno narekujejo izdelavo novih prostorskih aktov po ZUreP-u, tako težko obvladljive, da so nujne hitre spremembe posameznih določil. Očitno se je nova ekipa na ministrstvu zaradi številnih vprašanj delovne narave, ki bi jih ministrstvo glede na novo prostorsko zakonodajo moralo pričakovati, odločila, da je treba poseči v zakon. V vabilu na posvet med drugim piše, da je izdelava po obstoječem zakonu predvidenih aktov lahko povzročitelj "težko popravljivih posledic za delovanje države in lokalne samouprave".

Zaskrbljene občine, ki že pripravljajo nove strategije razvoja
V tem času se je večina razvojno odgovornih občin v Sloveniji že poglobila v opredeljevanje svojih razvojnih potreb. Številne občine so že nagovorile fizične in pravne osebe, da ji posredujejo svoje razvojne potrebe in tako prebile led začetnih vprašanj o strategijah. Minister v vabilu na predstavitev novih aktov pravi, da želi "seznaniti z njihovo vsebino, pridobiti vaše pripombe in vam posredovati usmeritve za delo pri pripravi prostorskih aktov v času do sprejetja celovitih sprememb zakona". Do konca tega leta naj bi se spremenila celotna prostorska zakonodaja, tudi podzakonski akti. Vsemu skupaj naj bi sledila priprava Strategije trajnostnega razvoja, ki bo zajela vse sektorje.

Še nove napovedi pripravljalcev zakonodaje
Predstavniki pripravljavcev besedila sprememb: Metka Černelč, generalna direktorica Direktorata za prostor, mag. Marko Starman, državni sekretar, Dušan Pichler z Direkcije za okolje, dr. Franc Zakrajšek z Urbanističnega inštituta RS, dr.Senko Pličanič s Pravne fakultete, Mirjam Požeš, zaposlena na občini Koper in Peter Lovšin kot predstavnik občin ter Tomaž Nemec z Upravne enote Ljutomer, so zbrane v dvorani Smelta seznanili z novim dokumentom in terminologijo ¸in zagotavljali, da so vse vsebine pravzaprav ostale iste kot so v Zurepu-u, da se samo združujejo in da je bistvo sprememb v racionalizaciji samega postopka. V tem smislu so obljubljali tudi:
-
združitev prostorskih aktov
-
zagotavljanje več sodelovanja lokalnih skupnosti
-
možnosti za povečano uveljavljanje javnega interesa
-
povečanje transparentnosti postopka
-
učinkovitejše vključevanje sektorjev
-
informacijsko podporo Direktorata za prostor
-
postopnost sprememb

Za občine naj se po zagotovilih pripravljalcev novega zakona ne bi nič spremenilo. Rok za izdelavo novega akta, ki se bo imenoval prostorski plan občine, ostaja nespremenjen, prav tako pa je zanj treba izdelati nujne strokovne podlage.

Predlogi sprememb sistema načrtovanja prostora so koreniti
Besedilo novega zakona oziroma predlog interventnega zakona v okviru ZUreP-a, ki bo urejal "prostorsko načrtovanje" na ravni občin na spletni strani ministrstva daje nekoliko drugačen vtis. Napoveduje menjavo SPRO in PRO z novim aktom, ki se bo imenoval prostorski plan občine (PPO). Novi PPO naj bi omogočal celo izdajo gradbenega dovoljenja. Namesto občinskega lokacijskega načrta uvaja prostorski načrt. Nasploh se predlog novega zakona izrazito usmerja v gradnjo.

Konec pričakovanj o kompleksnejšem načrtovanju
S tem je konec pričakovanih izobraževalnih seminarjev, ki naj bi jih pripravil MOP ter občine in prostorske načrtovalce usposobil za izdelavo prostorskih aktov v skladu z Zakonom o urejanju prostora iz leta 2002. Do danes je precejšnje število občin že začelo naročati izdelavo strokovnih podlag za novo generacijo prostorski aktov. Nastali naj bi na podlagi kompleksnih strokovnih podlag in tako presekali dogajanje v zadnjem desetletju, ko so se s planskimi spremembami samo gasili požari na področju načrtovanja rabe prostora. Čeprav ZUREP-1 o njih ne govori podrobno, je v strokovni javnosti, med izdelovalci in občinami o njih dosežena precejšnja stopnja konsenza, predvsem pa prepričanja o njihovi vlogi v procesu sprejemanja odločitev.

Glede na spremembe, ki jih predlaga ekipa ministra Podobnika, pa vse kaže, da Slovenija na lokalni ravni ne bo nadaljevala začrtane in uveljavljene smeri razvoja na področju urejanja prostora. Strateško planiranje, ki je nagovarjalo različne razvojne subjekte, naj vključijo v svoje scenarije novo dimenzijo, to je prostor, je bilo očitno prevelik zalogaj za slovenske občine, pa tudi za državno upravo. Podzakonski akti, testni in vzorčni primeri, ki so bili pripravljeni po sprejetju doslej veljavnega ZUREP-1, očitno ne bodo nikoli podrobno predstavljeni širši, z urejanjem prostora povezani javnosti.

Načrtovanje na lokalni ravni degradirano v uradniško delo
Namesto tega bo po novem načrtovanje prostorskega razvoja na lokalni ravni poenostavljeno in cenejše, zreducirano na uradniško delo in očitno s čim manj strokovnih podlag. V času, ko ves razviti svet išče modele za integralno planiranje razvoja in se trudi v demokratične postopke sprejemanja odločitev povezovati različne, z znanjem kar najbolje opremljene akterje in interese, bo, kot kaže, Slovenija začela pot v nasprotno smer. Ni prvič, da si pri nas nekdo povsem napak tolmači zgodbe iz tujine. V tujini so postopki za izvedbo posega v prostor hitrejši in merila in pogoji za posege v prostor nedvoumnejša; to je odraz dobro organizirane in delujoče pravne države in ne kakšnih popreproščenih postopkov priprave prostorskih aktov, ki bi zanemarili ali celo preskočili ustrezne strokovne podlage, udeležbo javnosti in dinamične razprave, v katerih se krešejo različna mnenja, tudi leta dolgo, če je treba.

V času prizadevanj za kar najbolj holistično reševanje razvojnih dilem je slovenska prostorska stvarnost v nevarnosti, da se zaradi šibkosti upravnega sistema in skromne demokratične kulture, z novimi zakonodajnimi rešitvami delo na področju urejanja prostora do skrajnosti poenostavi in pri tem zanemari že dosežene standarde strokovnega dela in vključevanja javnosti v odločanje o prostorskem načrtovanju.


Predelog zakona:
Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja
prostora - nujni postopek
(*.pdf) 120 kB

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Goran
Slabše kot je, ne more biti., 13.7. 2005, 17:26

ZUrep-1 je občine potisnil v vrtinec projektnega odkrivanja problemov, ki jih občina vsaka zase poznajo že desetletja. Projektanti bi seveda radi predvsem projektirali in kar je v zadnjem času še bolj priljubljeno, nenehno dopolnjevali in dograjevali svoje nedodelane projekte, ki jih zakonodaja predpisuje občinam. Vsiljuje se spoznanje, da je ZUrep-1 predvsem zakon, pisan za sicer (pre)dolgo časa zanemarjen projektantski ceh, manj pa za občino/občana in rabo na terenu. Kako raznorazni PROJEKTIRANI (!) zazdalci, PUP-i in UN-ji funkcionirajo v praksi se najbolje vidi iz njihovega nenehnega spreminjanja in dopolnjevanja ter velikokrat povsem neživljenskih določil in omejitev, ki so jih zastavile razmere v družbi pred 20, 30 leti. Sicer pa visokoleteča razmišlanja o ne vem kakšnem projektiranju v praksi, kjer je občina v skladu z zakonodajo prisiljena izbrati najcenejšega ponudnika hitro zapadejo v zelo banalne projektiče. Natečaji? Na finančno dobro pokritega v naši občini s kompetentno žirijo in zanimivo, obširno nalogo sta se javila dva natečajnika, oba z resnimi težavami pri branju projektne naloge...

Drago Stanovnik, zupan Obcine
Kamen spotike, 13.7. 2005, 17:27

Sedanja zakonodaja je kamen spotike in zato priložnost za državo, občine in ljudi, da skupaj naredimo zakonodajo, ki bo ljudem v pomoč in ne v breme in odtujevanje države od ljudi ter v vlogo mačehe.
Zato podpiram pobudnike in preoblikovalce stare neživljenjske zakonodaje.
Prav tako upam in želim, da se zadeve nadgrade, odpravi nepotrebno ter doda tisto, kar je dobro in potrebno.


Luka
Brez naslova, 13.7. 2005, 19:29

Počakajmo, mislim, da bo zakon dober. Predvsem veliko boljsi kot sedajšnji.

Goran
Različnost občin..., 14.7. 2005, 12:45

Prof. Gabrijelčič je v svojem tekstu ubesedil obilo resnic, kljub temu pa se sprašujem, kakšne naj bi bile vsebine Mestnega načrta, ki bi ga bistveno razlikovale od urbanističnih zasnov v sedaj veljavnih Prostorskih planih*? Kljub dinamiki dogajanja v družbi bi bil tak mestni načrt verjetno podvržen dopolnjevanju morda 1x, največ 2 x letno, še posebej če bi bil kvalitetno zasnovan. Namenska raba prostora je razvidna že iz sedanjih urbanističnih zasnov in je bila vzpostavljena na zgodovinskih temeljih razvoja posameznih občin, zatorej ponovno odkrivanje že odkritih resnic verjetno nima posebnega smisla. Ali ne bi navedene rešitve vedno preskromnim občinskim proračunom prizadejale prevelikih stroškov, ki ne vzdržijo trde storitvene ekonomske logike? In če se zdi predlagana rešitev primerna za 4, 5 največjih slovenskih mest, razmišljanje o celotni paleti predlaganega urbanističega aparatusa hitro postane absurdna v perspektvi ostalih 185 lokalnih skupnosti. Verjetno bo res potreben diferenciiran pristop pri izdelavi Prostorskih planov za mestne in ostale občine, kot je bilo povedano na Posvetu v ponedeljek...

Anonimnež
Brez naslova, 14.7. 2005, 14:00

Dosledno izdelana in domišljeno pripravljena Urbanistična zasnova je sposobna v celoti prevzeti funkcijo "mestnega načrta". Pomembno je, da izhaja iz dobro obdelanih in realno zastavljenih "strokovnih podlag". Predvidena je v dosedanjem zakonu celo priprava zasnove v TREH variantah, kar kaže na to, da ima praktično vlogo neke na princcipu arhitekturnih natečajev pripravljene prostorske dokumentacije. Urbanistična zasnova naj bi ponudila VIZIJO in sicer prostorsko! za razvoj mesta. Urbanistična zasnova bi morala biti eden od ključnih dokumentov za urejanje prostora v vsakem večjem naselju, ki ga zaradi zahtevnosti prostora ni mogoče urejati z enostavnimi prostorskimi dokumenti . Urbanistična zasnova je bila predpisana za mestna naselja že do sedaj, vendar se nikomur ni zdelo potrebno, da bi jo udejanil (razen v zadnjih letih mesto Maribor) - niti stroka je ni eksplicitno zahtevala, čeprav bi se lahko sklicevala na pravno obveznost!
Urbanistična zasnova naj bi prostorsko opredelila in locirala cilje iz Strategije ter dala osnovna prostorska navodila, ki bi skrbela za konzistenten - tudi oblikovni - v arhitekturno urbanističnem ter prostorsko oblikovalskem smislu - razvoj kraja in usmerjala izdelavo podrobnejših izvedbenih aktov.
Saj je vseeno, ali se imenuje Mestni načrt, Urbanistični načrt ali Urbanistična zasnova - samo izdelati jo je treba čim bolj strokovno zrelo in z vso potrebno strokovno odgovornostjo in resnostjo!!
Za razvoj prostora - predvsem mesta - bi bilo pa koristno, če bi za to skrbela ustrezna "javna služba", ki bi jo lahko brez problemov uvedel področni zakon in bi bila na ta način sprejemljiva tudi v okviru celotne zakonodaje (o lokalni samoupravi, o gospodarskih javnih službah, itd...)
Za manjše občine bi tako stvar lahko predpisala že država - bilo bi celo NUJNO! v javnem interesu (prostor je ja dobrina državnega pomena!!) - kot "skupno javno službo" za več občin skupaj - v okviru ene od oblik regijske ureditve.


Marko
Halo?, 14.7. 2005, 18:42

Tile traktati so očitno zgrešili bistvo:
1. Zakonodaja se spreminja na horuk in daleč od oči!
2. To niso dopolnitve ampak velike spremembe. Kakšne analize in potreb so pripeljala do teh sprememb?
3. Spet so očitno zadovoljni močni lobiji: (male) občine, (občinski, mestni) arhitekti!
Če to ni zaskrbljujoče, potem ne vem, kaj je!


marinka
Praksa žal kaže, da je vedno lahko slabše, 15.7. 2005, 07:09

Marko, hvala za poanto!
Ključne besede so: velike spremembe na horuk, daleč od oči in v zelo ozki skupini!
Primeri takega "strokovnega" dela iz preteklosti? Mogoče določitev območij Natura 2000 in EPO?!
Posledice takega načina dela? Na dlani!

Sicer pa:
Razumem, da je predlog zakona na prvi pogled všečen "malim" občinam. Ne vem pa, zakaj. Saj jim s predvidenim postopkom "usklajevanja" vendar jemlje vse možnosti za uveljavljanje lastnih interesov!


Radikalna Vlada
iscem sluzbo v tujini, 15.7. 2005, 09:46

Tratktati v krizni situaciji čudijo. Zadeva se dogaja v času dopustov, ko je veliko morebitnih kritikov odstotnih in zato obstaja večja možnost, da se zadevo mirno spravi skozi. Zanima me, ali je sploh možno, da se zakon spreminja brez vključevanja strokovne javnosti in ostalih zainteresiranih?
Danes je zadnji dan, ko je bojda še možno dati pripombe. Sicer pa: včeraj izbrisani, homoseksualci in drugi, danes prostor in jutri potem dokočni potop demokracije in vlada socializma. Kam pelje ta ladja?


Marjeta
Dajmo ukinimo te občine, 15.7. 2005, 13:51

Da se zadeva dogaja v času dopustov ni za MOP nič nenavadnega. Kar pobrskajte po spominu, leta so nam osnutke prostorske zakonodaje pošiljali sredi julija, s sicer malo daljšim rokom za pripombe - celih 14 dni, vedno z izgovorom nujnosti, zakon pa so dejansko pripravili šele, ko je zaradi odločbe Ustavnega sodišča grozila pravna praznina.
Spet so zadeve nujne in temu primerno nedomišljene. Kljub temu bi izpostavila samo en, za projektante verjetno manj zanimiv aspekt. S tem zakonom se zadeve urejanja prostora dodatno centralizirajo in občini dejansko jemlje njene izvirne pristojnosti. Ali se tega občine zavedajo ali ne pa je drugo vprašanje.


Anonimnež
Brez naslova, 15.7. 2005, 13:55

VPRAŠLJIVOST POSTOPKA SPREMINJANJA ZAKONODAJE JE PA ZELO RESNA REČ IN BI BILO O TEM TREBA RAZMISLITI SKUPAJ S KAKŠNIM PRAVNIKOM IN USTREZNO UKREPATI V OKVIRU PRISTOJNIH STROKOVNIH INŠTITUCIJ - KJE SO SEDAJ ZAPS, INŽENIRSKA ZBORNICA IN STROKOVNA DRUŠTVA??

kristina
hierarhija, 15.7. 2005, 14:03

ZA MARINKO
CITAT:
Razumem, da je predlog zakona na prvi pogled všečen "malim" občinam. Ne vem pa, zakaj. Saj jim s predvidenim postopkom "usklajevanja" vendar jemlje vse možnosti za uveljavljanje lastnih interesov!
ZA MARJETO
CITAT: S tem zakonom se zadeve urejanja prostora dodatno centralizirajo in občini dejansko jemlje njene izvirne pristojnosti. Ali se tega občine zavedajo ali ne pa je drugo vprašanje.
KOMENTAR:
Ali pa se bo na ta način po "strankarski liniji" delal "red" v prostoru do zadnje stopnje!


Anonimnež
Brez naslova, 15.7. 2005, 14:11

.......potem dokočni potop demokracije in vlada (social)izma - SAMO BREZ SOCIALE!!! - TOREJ - IZMA, lahko da enega TOTALITAR-IZMA??!!!

Anonimnež
Kam padamo...., 15.7. 2005, 14:54

Za koliko let bomo s takimi akcijami nazadovali na področju urejanja prostora? V zadnjih letih so nam v evropskih državah zavidali visoko stopnjo strokovnosti in demokracije na tem področju. V Evropi napredujejo v smeri kakovostnega planiranja, pri nas pe je že pred časom začelo iti navzdol z osamosvajanjem sektorjev (vsak postaja gospodar na svojem vrtičku), tole zdaj je pa globok padec... V teh časih jemati občinam njihove pristojnosti, in upati da ne bodo opazile, kako se postopki v resnici ne krajšajo - ali bodo občine in župani to res mirno požrli?

Kaliopa Dimitrovska Andrews
Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora: pripombe, 15.7. 2005, 15:18

Na Urbanističnem inštitutu RS pozdravljamo napore Direktorata za prostor, da poskuša izboljšati stanje urejanja prostora tudi s spremembami področne zakonodaje. Po seznanitvi z osnutkom zakona pa menimo, da niti vsebinsko niti terminološko ne ustreza že doseženim standardom v Sloveniji, niti ni usklajen z dognanji stroke in z dokumenti na področju urejanja prostora v EU. V nadaljevanju so navedene splošne in vsebinske pripombe na Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora, ki so jih pripravili sodelavci Urbanističnega inštituta RS.

Predlagani Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora (v nadaljevanju interventni zakon) vnaša spremembe v veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP) brez podrobne analize uspešnosti in učinkovitosti izvajanja ZUreP-a. Podrobna analiza, v katero bi bili vključeni vsi relevantni deležniki – strokovna javnost, resorna ministrstva, občine, regionalne razvojne agencije, nevladne organizacije in drugi subjekti, ki sodelujejo pri pripravi prostorskih dokumentov na različni teritorialnih ravneh – bi lahko dala ustrezno osnovo za razmišljanja o učinkovitosti ZUreP-a. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, v kolikšni meri bi bila takšna celovita analiza reprezentativna glede na sorazmerno kratek čas veljavnosti ZUreP-a. Prekratek čas veljavnosti ZUreP-a in umanjkanje omenjene analitične podlage predstavljata resno oviro za pripravo objektivnih in strokovno utemeljenih predlogov za interventno spremembo. Ob tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se je že začela priprava različnih prostorskih dokumentov, skladnih z veljavnim ZUreP-om – regionalne zasnove prostorskega razvoja, državni lokacijski načrti, strategije prostorskega razvoja občin. Ustavitev priprave bi prav gotovo povzročila precejšnjo gospodarsko in družbeno škodo ter izgubo zaupanja številnih deležnikov - ki so bili aktivno vključeni v pripravo teh dokumentov – v državo.

Kljub sorazmerni zapletenosti in pretirani formaliziranosti je veljavni ZUreP ponudil do neke mere notranje zaokrožen sistem prostorskega načrtovanja in ostalih prostorskih ukrepov na treh teritorialnih ravneh - državni, regionalni in lokalni. Predvideni prostorski dokumenti na vseh treh teritorialnih ravneh so znotraj sedanjega zakonskega okvira medsebojno povezani in skladni. Uvajanje sprememb le v okviru urejanja prostora na lokalni ravni, ne da bi se sočasno uvedle spremembe na ostalih dveh ravneh, je metodično nekorektno in nedopustno. Vsebinske in postopkovne povezave predlaganih prostorskih planov občin z nadrejenimi prostorskimi dokumenti – Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Prostorski red Slovenije, državni lokacijski načrti, regionalne zasnove prostorskega razvoja (v pripravi) – niso opredeljene. Splošni vtis, ki veje iz predlaganih členov interventnega zakona, je, da se vzpostavljajo sistemski pogoji za to, da bo Vlada RS – predvsem preko postopkovnega mehanizma sprejemanja predlaganih prostorskih planov občin in ob predlagani možnosti izdajanja gradbenih dovoljenj le na osnovi prostorskih planov – dobila možnost neposrednega vplivanja na vsebino dokumentov in poseganja v prostor (mimo hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov). Na ta način se bo zmanjševal pomen in vloga občin pri prostorskem načrtovanju ter uveljavljanju prostorskih ukrepov na svojem teritoriju. Obenem bo država s tem posredno omejila uveljavljene zakonske pristojnosti občin na področju spodbujanja lokalnega razvoja in relativizirala načelo subsidiarnosti. Morebitna uveljavitev predlaganega interventnega zakona bi posredno negativno vplivala tudi na uveljavljanje lokalne samouprave na regionalni ravni in bi še bolj okrepila voluntaristični vpliv Vlade RS pri usmerjanju gospodarskega, prostorskega in regionalnega razvoja na državni, regionalni in lokalni ravni.

Nenazadnje se ne moremo strinjati s postopkom priprave predloga, ki je bil premalo transparenten, ni omogočal ustrezne javne razprave, argumentacije rešitev ipd. Predlog je tudi nekonsistenten in vsebuje vrsto pravopisnih (ali strokovnih?) napak. Razen slabega vtisa to lahko povzroči tudi nerazumevanje vsebine in zmedo, kar je za Zakon povsem nedopustno.


Vsebinske pripombe:

1. Neusklajeno poimenovanje (in vsebina) dokumentov na občinski, regionalni in državni ravni bo povzročalo težave pri medsebojnem usklajevanju dokumentov in preverjanju njihove usklajenosti. Uporaba izrazov občinski plan / občinski načrt za različna dokumenta bo verjetno povzročala zmedo in težave pri ločevanju.

2. Prikaz stanja prostora: po predlogu Zakona je prikaz stanja del plana. Če se prikaz stanja ves čas posodablja – ali to pomeni, da se 'ves čas' spreminja plan? Ali je treba spremenjeni prikaz stanja sprejemati po postopku sprejemanja plana? Kako se zagotavlja usklajenosti prikaza stanja z evidencami sektorjev? Predlagamo, da se Prikaz stanja nadomesti z informacijskim sistemom za urejanje prostora na ravni občine in države.

3. Predlog Zakona reducira prostorsko planiranje na planiranje poselitve in infrastrukture. Vse druge spremembe v prostoru so prepuščene sektorjem. Predlagamo, da se kot sestavni del vseh dokumentov obravnava tudi krajina.

4. Osnutek plana: ni jasno kaj je to, oziroma, kako podroben (dokončen) je ta dokument. Pripravi se le na osnovi stanja (!!!!!) in potreb. Kaj se je zgodilo s strokovnimi podlagami? Kako se razvojne potrebe uskladijo z okoljskimi/prostorskimi omejitvami? Kako se konfliktne razvojne potrebe uskladijo med seboj?

5. Zakon prinaša občutno nižanje sedanjega standarda sodelovanja javnosti, omejuje možnost javne razprave in usklajevanja interesov. Vloga prostorske konference je tako omejena na poštni nabiralnik želja, ki se ali pa se ne upoštevajo po prosti presoji (??) pripravljalca plana, brez zahteve po kakršni koli argumentaciji.

6. Smernice se pridobivajo šele na osnovi pripravljenega osnutka plana, kar pomeni, da je lahko usklajevanje zgolj simbolično, oziroma omejeno na potrjevanje skladnosti z zakonskimi določili, kar je daleč od kakršne koli optimizacije in iskanja dobrih rešitev.

7. Nadzor države nad občinskim planiranjem se je razširil na vse prostorske dokumente, brez jasnih meril, na osnovi katerih se plani/načrti potrjujejo oziroma zavrnejo. Merila, ki so navedena v členu 13 (4.alineja), so absurdna. Poleg pričakovanih časovnih zapletov to pomeni tudi (pre)veliko diskrecijsko pravico državnih uradnikov in obilo prostora za pritiske in lobiranje.

8. Celovita presoja vplivov na okolje. Začetek CPVO šele po izdelavi osnutka plana ni v skladu z EU direktivo, ki priporoča sočasno pripravo presoje in plana.


Pripombe na posamezne člene predloga Zakona:

9. Točka 3 v 4. členu odloka je nekonsistentna, saj vemo kaj je namenska raba, operativni del plana pa mora odražati interese države, lokalnih skupnosti in drugih uporabnikov prostora glede usklajenega razvoja v prostoru, vsebovati mora tudi varstvene in druge vidike. Torej ne sme temeljiti le na določitvi območij namenske rabe za izvajanje gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, infrastrukturo za opravljanje lokalnih javnih služb (kje je država?) in lokalnega grajenega javnega dobra ter razvoj in urejanje naselij (kje so drugi elementi planiranja?).

10. V točki 4 v 4. členu odloka je predvideno, da se v prostorskem planu opredelijo območja, za katera se bo pripravil podrobnejši prostorski načrt. Po našem mnenju je to določilo preveč togo in ne omogoča občinam, da bi sprejele sklep o izdelavi prostorskega načrta tudi za območja, za katera le-ta ni predviden ni predviden v planu, situacija na terenu pa zahteva izdelavo podrobnejšega izvedbenega akta.

11. Izvedbeni del prostorskega plana naj bi določil območja oziroma enote urejanja, za katera je možno pridobiti gradbeno dovoljenje na podlagi prostorskega plana. Iz navedenega ni razvidno, za katera območja gre, ne glede na to pa bi moral biti izvedbeni del plana dovolj natančen, vsaj toliko kot je izvedbeni akt. Zavedati se je potrebno, da bi v tem primeru moral pripravljalec plana razpolagati z dovolj natančnimi podatki o nameravani gradnji in o drugih pogojih za poseg v prostor, kar pa je malo verjetno.

12. Določilo 5. člena, da se urbanistična zasnova izdeluje za središča občin in naselja, kadar se planira njihova širitev ali prenova je preveč togo, saj za vsak sedež občine ali naselje, kjer bomo pozidali nekaj parcel, ne bomo izdelovali urbanistične zasnove. Urbanistična zasnova je planski dokument in se naj izdela za območja, kjer pričakujemo večji razvoj.

13. Določilo 6. člena, da je širitev naselij zunaj obstoječih naselij dovoljeno le z zgoščevanjem in aktiviranjem prostih in degradiranih površin je preveč enostransko in ne upošteva dejstva, da občina nima inštrumentov za aktiviranje prostih površin znotraj naselja. Poleg tega ne upošteva razpršene gradnje kot tipičen poselitveni vzorec in gorskih kmetij, kjer ni možno plansko opredeliti smeri širitve kmetije (določiti stavbna zemljišča) za 10 ali več let vnaprej. To področje je bilo bolje obdelano v določilih državnega plana in prejšnjih zakonih.

14. Splošna pripomba na postopek priprave prostorskega plana je, da je predolg, zapleten in s preveč pristojnostmi posameznih ministrstev in vlade. Vloga ministrstev bi morala bili le v ugotavljanju, ali plan upošteva določila državnega plana in ali predvideni posegi niso v nasprotju s sprejetimi državnimi in drugimi usmeritvami (razvojni in varstveni vidik). Shema, ki prikazuje pripravo in sprejemanja plana je zavajujoča, saj ne vsebuje postopka priprave in sprejemanja celovite presoje vplivov na okolje, ki po grobih ocenah traja najmanj 6 mesecev. Sporna je tudi vloga MOP ARSO pred potrditvijo prostorskega plana na vladi, saj je ARSO moral dati svoje strinjanje že v fazi mnenj na predlog PP.

15. V 7. členu verjetno ni mišljen osnutek plana kot smo ga pripravljali po starih zakonih, ampak nekak zbir urejenih podatkov o prostoru ter razvojnih potrebah. Pri tem bi bilo smiselno upoštevati tudi zadnje spremembe prostorskih planov, ki so jih občine pripravile in sprejele v zadnjih letih in v katerih so že opredeljene površine za dolgoročni razvoj in druge elementi razvoja v prostoru, za kar so bila pridobljena vsa potrebna soglasja. Pozabiti na to je nesmiselno, bi bilo pa smotrno veljavni prostorski plan ponovno pregledati in v delu, ki ustreza, tudi vključiti v nova gradiva. Na tako dopolnjen zbir podatkov bi nosilci urejanja prostora oblikovali smernice.

16. V 10. členu je predvideno, da ministrstvo usklajuje smernice z ministrstvi, kar je zelo dobro, pri tem pa bi morala obvezno sodelovati tudi občina. Saj le ona lahko zagovarja in utemeljuje svoje interese v svojem prostoru. Po uskladitvi smernic lahko občina pripravi »pravi« osnutek oziroma predlog prostorskega plana.

17. V 12. členu je potrebno zapisati, da občina pripravi predlog prostorskega plana na podlagi smernic in smiselnem upoštevanju pripomb in predlogov javnosti, saj iz izkušenj vemo, da vseh pripomb pač ni možno upoštevati.

18. V 13. členu je sporna določba, da vlada preveri kako so bile vključene pripombe javnosti in s tem presega vlogo vlade, ki je omejena zgolj na preverjanje usklajenosti občinskega plana z državnim. Samo občina lahko presodi, ali so pripombe javnosti v interesu občine, kajti vlada ni in ne more biti v celoti seznanjena z razmerami in interesi v prostoru posamezne občine.

19. Sporna in nesprejemljiva je določba, da v primeru zavrnitve sklepa pritožba ni možna, to praktično pomeni, da se celoten proces prenese na drugo stopnjo, kar zavre in podaljša celoten postopek sprejemanja plana. Smiselno bi bilo, da občina ponovno usklajuje nerešene in neusklajene vsebine z ministrstvom oziroma z ministrstvi.

20. V 19. členu je naveden osnutek prostorskega načrta (podobno kot pri prostorskem planu), verjetno pa je mišljen zbir podatkov o lastnostih prostora in predlaganih ureditvah in ne osnutek izvedbenega akta, kot smo ga poznali v prejšnjih zakonih.

21. Iz 3. točke 19. člena ni razvidno, kaj pomeni, da nosilci urejanja prostora konkretizirajo določbe predpisov. Nosilci urejanja prostora morajo dati v smernicah podatke iz svojih evidenc ter ocene in usmeritve, ki jih mora pripravljalec načrta upoštevati.

22. Točka 2 v 22. členu predvideva usklajevanje predloga prostorskega načrta z mnenji nosilcev planiranja, kar je nesprejemljivo. Pripravljalec načrta namreč mora neskladnost smernic z željami in potrebami v prostoru uskladiti takoj ko jih prejme, ne pa, kot je predvideno, prvo pripravi predlog načrta, potem pa ga usklajuje z nosilci planiranja.

23. Ne strinjamo se z določilom 3. in 4. točke 22. člena, ki predvideva potrditev prostorskega načrta na ministrstvu. Pred sprejemom prostorskega načrta je potrebno pridobiti mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora, zato je potrditev ministrstva nepotrebna in odvečna, povečuje vlogo ministrstva pri načrtovanju posegov in ne nazadnje podaljšuje postopek sprejemanja načrta. Ne smemo pozabiti, da ministrstvo kadrovsko (številčno in referenčno) ni usposobljeno za ta dela.

24. Prav tako, kot pri sprejemanju prostorskega plana je tudi pri sprejemanju prostorskega načrta sporna in nesprejemljiva določba, da v primeru zavrnitve sklepa pritožba ni možna. To pomeni, da se celoten proces prenese na drugo stopnjo, kar zavre in podaljša celoten postopek sprejemanja načrta.

25. Točka 1 v 26. členu je nedorečena, saj predvideva izdelavo celovite presoje vplivov na okolje tudi za prostorske načrte. Seveda, če le-ta ni pripravljena v prostorskem planu, če pa je, pa se presoja le podvaja. Poleg tega pa je potrebno za določene objekte in ureditve pripraviti tudi presojo vplivov na okolje po zakonu o varstvu okolja. Te stvari bi bilo smiselno uskladiti in podrobneje urediti.

26. V 30. členu je napačno določilo, kaj je nezazidano stavbo zemljišče. Prostorski plan opredeljuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Nezazidano stavbo zemljišče je zemljišče, ki je po določilih prostorskega plana zazidljivo, ni pa pozidano, oziroma je na njem možna gradnja.



Urbanistični inštitut RS
doc.dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews, direktorica


udia Sava Atanacković
VETROVI OD VZHODA, 1.8. 2005, 10:12

Ni teško zamisliti Slovenijo kot kvalitetno urejeno prostorno celoto, v kateri je uresničena skladnost izmed naravnega okolja/krajine in izgrajenega okolja, s katero so zadovoljni vse uporabniki prostora.
Ta vizija je realna, ker Slovenija ima potenciale, resurse, tradicijo, izkušnje, civilno kulturo, strokovne kadre in splošno zmogljivost.
Uresničenje te vizije bo pokazalo da je Slovenija dosegla višji nivo materialne in duhovne razvitosti, tudi nivo splošne družbene učinkovitosti.
Sicer je treba te potenciale aktivirati in z njimi upravljati na ustrezen način.

Napore da se poskuša izboljšati stanje urejanja prostora je treba pozdraviti.
Novi predlog Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora (v nadaljevanju: interventni zakon) prinaša nekatere kvalitetne novice, ki jih veljavni Zakon o urejanju prostora nima.
Jasna je zamisel da se poenostavi, in se skrajša postopek priprave prostornih aktov občine, da se akti jasnejše definirajo, da se eliminirajo nejasnosti glede hierarhije, vsebine in obsega prostornih aktov, da se uresniči usklajenost izmed strateških in izvedbenih prostornih aktov, enako kot izmed različnih nosilcev urejanja prostora in interesnih skupin, glede upravljanja, urejanja in oblikovanja življenskega prostora v Sloveniji.

Vendar, lahko je ustanoviti da so v pravnem oblikovanju teh zamisel nastopile nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti.

Glede postopka sprejemanja zakona:
Netransparentnost; priprava predloga zakona brez ustrezne javne razprave, brez sodelovanja strokovne javnsoti z argumentiranimi rešitvami, so posebnost družb v tranziciji, v kateri je Sloveniji ni treba vrniti se.

Glede hierarhije, vsebine in obsega prostorskih aktov:
Prav tudi strokovnjaci se lahko zmutijo in imajo težav z novo terminologijo (prostorski planprostorski načrt) in z neusklajenostjo vsebine dokumentov na različnih ravneh.
Predlog vsebine in imenovanja novih občinskih prostorskih aktov jasno izkazuje da je povezovalna raven urbanističnega načrtovanja – marginaliziran.
Urejanje urbanih poselitev, kot središć urbane kulture, življenja, produkcije in inovacije, more biti obravnano v posebnem prostorskem dokumentu/aktu, ker je ono dovolj kompleksno, celovito in vseobsežno. Vseeno je ali se akt imenuje urbana zasnova ali mestni načrt.
Teško je pričakovati da bo urbana zasnova vseh nastamb na teritoriju občine, kot obvezni del prostorskega plana občine kakor ju definira interventni zakon, dovolj natančno in kvalitetno obravnala posamezne poselitve v občini.
Predlog interventnega zakona uvaja celovito presojo vplivov prostornih aktov občine na okolje, ampak se obravnavanje krajine kot trajnega, avtentičnega in bogatega lastništva in potenciala Republike Slovenije, neopravičeno popolnoma reducira v vsebini prostorskih aktov.

Glede postopka priprave prostorskih aktov:
Sprejemanje programa priprave prostorskega akta, kot vseobsežne in stručne podlage za začetek priprave prostorskega akta, je kvaliteta veljavnega zakona ZUreP-a.
Novi predlog za pripravljanje osnutka plana le na podlagi stanja v prostoru in potreb, ni dovolj podrobno, in reducira bivstvo, pomen in namen programa plana.

Glede pristojnosti nosilcev urejanja prostora:
Predlog interventnega zakona določi preveč pristojnosti državnim ministrstvom, ki nimajo dovolj strokovnjakov in nedovolj poznajo stanje prostora na lokalnem nivoju.

Zaradi izboljšanja Zakona o urejanju prostora, je treba obravnati naslednje elemente:
1.Vključevanje strokovne javnosti v postopkih priprave in sprejemanja zakona.
2.Jasna razdelitev in hierarhija prostorskih aktov po vsebini in prostorskem obsegu.
3.Znova aktivirati in afirmirati raven urbanističnega načrtovanja, ki obravnava upravljanje, urejanje in oblikovanje slovenskih poselitev (središč občin, posameznih večjih poselitev v občinah, regionalnih središć, prestolnice)
4.Aktivna udeležba splošne javnosti v stopnjah priprave prostorskih aktov (priprava programa, javna razgrnitev, organiziranje delavnic, razprav, natečajev). To je v interesu uresničevanja javne koristi, trajnega razvoja in popularizacije dejavnosti urejanja življenskega prostora.

Mogoča hierarhija prostorskih aktov:

A. Strateški, usmeritveni akti državnega in občinskega pomena in obsega:
a)Strategija razvoja Republike Slovenije (R 1:200 000 – R 1:300 000)
b)Prostorni red Republike Slovenije/sheme prostorskega razvoja (R 1:200 000 – R 1:300 000)
c)Regionalni prostorski plan (R 1:50 000 – 1:100 000)
d)Plan razvoja območij specialnega namena/rabe (zaščita dedovščine, okolja, krajine, nacionalni parki, gradnja objektov gospodarstvene infrastrukture,…) (R 1:25 000 – R 1:50 000)
e)Prostorski plan občine (R 1:25 000 – R 1:50 000)

Ti plani so usmeritveni po karakterju, določijo ukrepe in pravila za urejanje in uporabo prostora, določijo prostorsko razmestitev funkcija, rabe prostora in aktivnosti v njem. Ti plani so v pristojnosti ministrstvov, Direktorata za prostor in občin.

B. Operativni, izvedbeni prostorski akti mestnega in lokalnega pomena
a)Splošni urbanistični načrti – za središča občin, za posamezne večje poselitve v občinah, za regionalna središča, za prestolnico (R 1:2 500 – R 1:20 000)
b)Podrebnejši urbanistični načrti – za manjše poselitve in dele mesta (R 1:500 – R 1:1 000)

Ti načrti predstavljajo podlago za določenje javne koristi in javnega dobra, za razlastjenje nepremičnin, za parcelacijo zemljišča. V teh načrtih se določijo cone daljne podrobne urbanistične izdelave, ter cone in lokacije ki jih je treba urediti v urbanistično – arhitekturnih natečajih.
Urbanistični načrti vsebujejo določene in nedvoumne ukrepe in pravila za urejanje prostora, ter za gradnjo objektov.
Izvlaček iz urbanističnega načrta lahko predstavlja osnovo za izdajanje dovoljenja za gradnjo na parceli, ki se nahaja v obsegu/območju načrta.

S veljavnim in interventnim zakonom se obravnava vprašanje usmerjavanja poselitev.
V primerjih različnih objektov državne in gospodarstvene infratsrukture, je treba graditi zunaj naseljenih območij. V teh primerjih je treba pripraviti Plan razvoja območja specialnega namena/rabe, Studijo opravičenosti gradnje skupaj s celovito presojo vplivov gradnje na okolje, Podrebnejši urbanistični načrt, s katerim se določi javna korist kot osnova za razlastjenje nepremičnin/zemljišča, ter pogoji urejanja in parcelacije zemljišča in gradnje, in na koncu Glavni projekt objekta.

Končno, v družbah v tranziciji največji problem predstavljata neurejena zakonodaja in neurejen trg nepremičnin. Brez njih ni smislenih posegov v prostor! Pomembno vprašanje je kako definirati, varovati in zaščititi javno korist, pred navalom super-privatne koristi. Slovenija kot država, ki je največ, izmed vseh držav naslednic nekdanje Jugoslavije, napredovala v procesu tranzicije, ter kot nova članica Europske skupnosti, mora da izkoristi tu priliku za definiranje in ohranitev svojega prostornega urejanja in tridimenzionalnega urbanega identiteta.
Dober veter, Slovenija!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Očitno se predlagani zakon izrazito orientira na graditev. Povsem so zanemarjena področja urejanja odprtega prostora. Prostorski načrti so tako predvideni takorekoč samo za infrastrukturo in za ureditve na območjih večjih naselij. Sodeč po diagramu postopka priprave, ki ga je možno izdelati na osnovi besedila, se država pojavlja v postopku kot tista, ki bo poskrbela za podatke in medresorno posredovala pri pripravi novih aktov, hkrati pa akte tudi brezprizivno potrjevala. Občina ne bo imela pravice pritožbe na morebitni negativni sklep o občinskem prostorskem načrtu, lahko pa bo sprožila upravni spor.
Kaže, da je zakonodajalec presodil, da so težave v občinah velike in da mora država prevzeti del suverenih dolžnosti občin pri urejanju prostora. Več kot očitno je tudi, da vlada ocenjuje, da je treba vključevanje javnosti sicer omogočiti, vendar strogo omejiti. Ukinitev prostorskih konferenc kot poizkusa interaktivnega sodelovanja zainteresiranih pri pripravi novih prostorskih aktov lahko razumemo kot zmanjševanje odprtosti postopka načrtovanja in s tem odpovedovanje že uveljavljenim metodam demokratične prakse in transparentnega dela v urejanju prostora. Brez podzakonskih aktov, ki jih besedilo zakona napoveduje je težko celostno presoditi o spremembah. Kljub temu pa je glede na predstalvjeno vsebino utemeljeno pričakovati odzive s strani občin in stroke.





Shema: Priprava Prostorskega plana občine po Zakonu o ureditiv določenih vprašanj s področja urejanja prostora

na vrh