info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
20. 7. 2005

Vsaka centralizacija in jemanje odgovornosti lokalnim skupnostim je nazadovanje ter poseg v demokratične procese

Stališče strokovnih organizacij
Stališče strokovnih organizacij o Zakonu o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora – nujni postopek

Predstavniki strok, izobraževalnih in stanovskih organizacij in posamezniki, ki delujemo na področju urejanja prostora, že teden dni spremljamo prizadevanja Direktorata za prostor, da s predlogom Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora po hitrem postopku spremeni področno zakonodajo.

Stroka načeloma pozdravlja napore Direktorata za prostor za izboljšanje pogojev urejanja prostora, ki brez dvoma obsegajo tudi spremembe področne zakonodaje. Spremembe smo že dalj časa pričakovali in smo se bili pripravljeni nanje v skladu z dobro prakso sodelovanja tudi vsebinsko in konstruktivno odzvati. Po seznanitvi z osnutkom zakona pa menimo, da niti vsebinsko niti terminološko ne ustreza že doseženim standardom urejanja prostora v Sloveniji, da ni usklajen z novejšimi dognanji stroke in tudi ne z vsemi dokumenti na področju urejanja prostora v EU.

Opozarjamo, da predlagani Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora (v nadaljevanju interventni zakon) vnaša spremembe v veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP) brez podrobne analize uspešnosti in učinkovitosti izvajanja ZUreP-a. Analiza, v katero bi bili vključeni različni udeleženci načrtovalskih procesov: strokovna javnost, resorna ministrstva, občine, regionalne razvojne agencije, nevladne organizacije in druge zainteresirane pravne in fizične osebe, bi edina lahko dala dobro osnovo za spremembe v smislu izboljšanja učinkovitosti ZUreP-a. Pri tem je treba povedati, da je že samo kratek čas veljavnosti ZUreP-a resna ovira za pripravo objektivnih in strokovno utemeljenih predlogov za interventno spremembo. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je priprava različnih prostorskih dokumentov, skladnih z veljavnim ZUreP-om v teku: regionalne zasnove prostorskega razvoja, državni lokacijski načrti, občinski lokacijski načrti, strategije prostorskega razvoja občin, prostorski redi občin. Poseg v tekočo prakso načrtovanja, ki ga predvideva interventni zakon, se nanaša zgolj na občinsko raven. Brez učinkovite harmonizacije urejanja prostora na vse ravneh lahko predlog povzroči precejšnjo škodo. Še posebno slabo lahko vpliva na zaupanje številnih deležnikov, ki so aktivno vključeni v pripravo dokumentov .

Kljub sorazmerni zapletenosti in pretirani formaliziranosti je veljavni ZUreP ponudil do neke mere notranje zaokrožen sistem prostorskega načrtovanja in ostalih prostorskih ukrepov na treh teritorialnih ravneh - državni, regionalni in lokalni. Predvideni prostorski dokumenti na vseh treh teritorialnih ravneh so v sedanjem zakonskem okviru medsebojno povezani in skladni. Uvajanje sprememb zgolj na lokalni ravni je metodično nekorektno in nedopustno. Splošni vtis, ki ga interventni zakon daje, je, da se vzpostavljajo sistemski pogoji za to, da bo Vlada RS posegla v pravico občin, da suvereno in hkrati skladno z nacionalnimi in regionalnimi prostorskimi akti upravljajo s prostorom. Čeprav je ekonomske in kadrovske težave občin možno razumeti, pa je težko verjeti, da bi se slovenske občine res rade odpovedale svoji vlogi v prostorskem načrtovanju ter uveljavljanju prostorskih ukrepov na svojem teritoriju. Morebitna uveljavitev predlaganega interventnega zakona bi po naši oceni posredno negativno vplivala tudi na uveljavljanje lokalne samouprave na regionalni ravni in še bolj okrepila vpliv Vlade RS pri usmerjanju gospodarskega, prostorskega in regionalnega razvoja na državni, regionalni in lokalni ravni.

Predvsem pa se s tem dopisom združeni strokovnjaki ne moremo strinjati s samim postopkom priprave predloga in z namero za sprejem po hitrem postopku brez javne razprave. Ugotavljamo, da je Direktorat kot partnerje, ki jih je o spremembah obvestil in povabil k posredovanju stališč do predloga interventnega zakona, prepoznal zgolj in samo občine. Ob tem dejstvu vsi tisti, ki smo v Sloveniji dejavni na tem strokovnem področju, že iz povsem načelnih razlogov ne moremo molčati. Verjamemo, da smo dolžni širši slovenski javnosti sporočiti svoje globoko nestrinjanje z načinom sprejemanja novosti na delovnem področju, ki je najtesneje povezano z vsakdanjo bivalno prakso državljanov in z razvojnimi priložnostmi občin, regij in države. Pričakujemo, da bo vladna koalicija spregledala resnost argumentov in se skupaj s pobudnikom interventnega zakona odločila za odprto sodelovanje s stroko, občinami, zainteresiranimi nevladnimi organizacijami in posameznimi fizičnimi in pravnimi osebami.

Na koncu želimo poudariti, da je strateško načrtovanje /planiranje/ danes v slovenskem prostoru in v Evropi splošno sprejet način načrtovanja razvoja na različnih področjih, ki se tudi samodejno povezujejo in iščejo skupna izhodišča. Ves razviti svet danes interdisciplinarno planira, ker je razvojna razprava "na zalogo" z odnosom do včeraj in z mislijo na pojutrišnjem še kako sodobna. Zato je vsaka centralizacija in jemanje odgovornosti lokalnim skupnostim nazadovanje v prizadevanjih za prevzem odgovornosti za razvoj ter poseg v demokratične procese. Opozarjamo tudi, da je pregledno in razumljivo soočanje različnih razvojnih interesov v najširšem javnem interesu in s tem dopisom pripravljavcem interventnega zakona, gospodu ministru in vladi sporočamo, da nasprotujemo postavljanju stroke v položaj stranskega opazovalca ter zato pričakujemo poziv k argumentirani javni razpravi.

Predlagamo, da se v procesu priprave novega zakona opravi celovita analiza uresničevanja veljavnega zakona, aktivno vključijo vsi razvojni deležniki, vključno s predstavniki strokovne javnosti, in da se postopek pelje po redni poti.

01
doc.dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews, direktorica UI RS
02
prof.dr. Ivan Marušič, predstojnik Oddelka za krajinsko arhiktekturo, BF
03
prof.dr. Andrej Pogačnik, predstojnik Katedre za prostorsko planiranje, FGG
04
prof.dr. Peter Gabrijelčič, dekan FA
05
dr. Viktor Pust, udia, predsednik ZAPS
06
mag. Andrej Prelovšek, udia, predsednik sekcije prostorskih načrtovalcev v ZAPS
07
mag. Miran Gajšek, udia, predsednik DUPPS
08
Miha Dešman, udia, predsednik DAL
09
Nataša Bučar Draksler, UO DKAS
10
mag. Črtomir Remec, udigr, predsednik IZS
11
doc. dr. Mojca Šašek Divjak, udia, DUPPS, vodja Ljubljanske sekcije
...
Podpisanim predstavnikom se lahko pridružite, tako da vpišete komentar in se podpišete s polnim imenom.


Več:
>>
Država bo z zakonom omejila pristojnosti občin na področju spodbujanja lokalnega razvoja / doc.dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews
>>
Predlog novega zakona s svojimi določili negira strokovno delo na področju urejanja prostora / prof.dr. Janez Marušič
>>
V obeh novih dokumentih je govora le o kvantitativnih vidikih urbanizacije / prof.dr. Peter Gabrijelčič
>>
Če ne naredimo natančne analize ZUrep-1, ne moremo popraviti napak / mag. Miran Gajšek
>>
Pričakujemo, da bo MOP organiziralo ustrezno javno predstavitev in obravnavo / Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
>>
Kdo je po novem sploh izdelovalec prostorske dokumentacije? / Katedra za prostorsko planiranje FGG Ljubljana
>>
Pozor! Na hitro spreminjajo tudi okoljsko zakonodajo / Aleš Mlakar
>>
Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja
prostora - nujni postopek
/ Predelog zakona (*.pdf) 120 kB

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Maja Simoneti
Podpiram stališče!, 20.7. 2005, 04:36

.

Darja Matjašec
Podpiram stališče!, 20.7. 2005, 04:36

.

Matevž Čelik
Podpiram stališče!, 20.7. 2005, 04:37

.

Rado Romih
Brez naslova, 20.7. 2005, 13:52

Sodelavci RC Planiranje podpiramo stališče, 20. 07. 2005

Saša Lavrinc
Brez naslova, 20.7. 2005, 13:55

Podpiram stališče. Sem si najprej šla prebrat ta zakon, ki ga sprva namenoma nisem hotela videti. Kot delavka v instituciji, ki je do sedaj spadala med nosilce urejanja prostora (varstvo kulturne dediščine) sem se ravno uspešno preborila čez vse kar je potrebno, da nosilec urejanja prostora ve, kako se s svojimi smernicami vključiti v sistem. Izgleda, da sem slutila, da me lahko volja mine, če predlog zakona pogledam, predno končam delo na starem sistemu.

Iz osnutka zakona veje rahla panika. Napetost, ki da misliti, da v stanju brez tega osnutka nekaj zamujamo.

V celotnem osnutku in obrazložitvah je verjetno največkrat ponovljena beseda OKOLJE. Kot da bi šlo za zakon o urejaju okolja in ne prostora. Stvari so mi postale sumljive že pred časom, ko sem na radiju zasledila besedno zvezo OKOLJSKI MINISTER , ki se je iz ust novinarjev ponavljala v takšnih in drugačnih zvezah, nikoli več minister za okolje in prostor. Ob tem sem se spomnila, da je Podobnik na vprašanje, kako bo kot zdravnik obvladoval resor, ki ga prevzema, rekel, da kot zdravnik dobro ve, da je zdravo oklje bistvenega pomena za človeka.

V celotnem osnutku, ki vključuje vsa tista črtanja, v glavnem ostajamo brez varuha PROSTORA.

Mislim, da je osnutek daleč od tistega, za kar si je s sedaj veljavnim zakonom prizadevala stroka.

Kdo bi kaj takšnega pričakoval od vlade s konservativnim pridihom?!


Tomaž Acman
Absolutno podpiram stališče!, 20.7. 2005, 14:49

Obljube glede poenostavitev postopkov, ki jih Vlada trosi ob obiskih v pokrajinah in občinah, so lahko dvorezen meč. Popolno zapostavljanje stroke je še hujše. Zgolj za ilustracijo: ob nedavnem obisku Vlade v Zgornji Savinjski dolini smo lahko zasledili tudi tole: "Minister Podobnik je menil, da so male hidroelektrarne prava rešitev v smislu obnovljivih virov energije za Zgornjo Savinjsko dolino." Mi smo pa mislili, da so določene teme že ad acta...

Leon Kobetič, LOCUS d.o.o.
Skupaj s sodelavci v celoti podpiramo stališče!, 20.7. 2005, 15:00

Ker sem bil do danes na dopustu (ali je čas sprejemanja interventnega(?) zakona res slučajen), se na predlog zakona še nisem uspel odzvati z lastnim komentarjem, kar bom še storil.
Upam pa, da bo pristojno ministrstvo uspelo razumeti, da predlog zakona, ki mu nasprostujejo predsedniki, predstojniki, dekani in direktorji praktično vseh strokovnih inštitucij v državi, res ni primeren za nadaljnjo proceduro!


ROK HOLEŠEK
PODPORA STROKI, 20.7. 2005, 15:04

Država mora upoštevati stroko v večji meri kot doslej, ko je zaupala pripravo zakonodaje najrazličnejšim pravnim strokovnjakom, ki sodeč po veljavnih zakonskih in podzakonskih aktih še zdaleč niso dorasli tej nalogi.

Urška Kranjc
Podpiram stališče!, 20.7. 2005, 15:08

.

Bikec
Stališča NE PODIPRAM, 20.7. 2005, 15:42

Sodelovanje taiste strokovne javnosti...
***KER KOMENTAR NI BIL PODPISAN JE BIL IZBRISAN***


Boštjan Vuga
Podpiram!, 20.7. 2005, 17:43

.

Ana Kučan
podpiram stališče, 20.7. 2005, 18:01

.

Saša Piano
Brez naslova, 20.7. 2005, 18:29

Prostor je zelo pomemben kapital in namen prostorske zakonodaje mora biti zagotavljanje odgovornega ravnanja s prostorom. Zato zakona ne moremo spreminjati skozi perspektivo posameznih interesov, ki v njem vidijo zaviralca razvoja. Predvsem pa zakona ne moremo spreminjati mimo mnjenja strokovne javnosti ... v času počitnic ... to vsekako vzbuja dvome o dobrem namenu. Zato podpiram stališče!

Zoran Vitorovič
Stališče absolutno podpiram!, 20.7. 2005, 18:48

V četrtek 7.julija so slovenske občine prejele vabilo na predstavitev novega "interventnega zakona" z naslednjo utemeljitvijo :

"Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu s prioritetnimi cilji Vlade Republike Slovenije in na podlagi številnih pobud ter pripomb, tako s strani občin, upravnih enot, projektantov in drugih izdelovalcev prostorskih aktov na različnih nivojih, posameznih vladnih resorjev, strokovnjakov različnih strok, civilne družbe in
investitorjev, ki opozarjajo na določene neučinkovite i n nedorečene rešitve v zakonu o urejanju prostora, pristopilo k celoviti analizi veljavne zakonodaje.
Spremembe se bodo pripravile v dveh fazah........"

Kljub dejstvu, da se večina strokovne javnosti strinja z dejstvom, da je veljavno zakonodajo potrebno očistiti balasta in odpraviti "prereguliranost" in uskladiti med seboj. (ZON in ZVO z ZUREP-1), bi rad videl vsebino "številnih" pobud in pripomb na katere se sklicujejo, še raje pa bi videl tisto slavno "celovito analizo" na katero se pripravljalec sklicuje. Da bo pripravljavec zakona številne in utemeljene pripombe lokalnih skupnosti in strokovne javnosti k vsebini in načinu priprave sprememb zakonodaje ignoriral je je povsem jasno, saj je na spletni strani MOP že objavljeno celovito gradivo za sprejem zakona z nekaj malimi kozmetičnimi popravki !


Ana Kučan
podpiram stališče, 20.7. 2005, 18:54

.

Martina Lipnik
Brez naslova, 20.7. 2005, 22:27

Z zgoraj objavljenim stališčem se strinjam.
Skrbi me še dejstvo, da je ta "horuk" zakonodajna akcija o tako pomembni stvari, kot je urejanje prostora, popolnoma neopazna za vse medije javnih občil. V širši javnosti ni o vsem objavljeno niti besedice. Pa so te stvari vsaj toliko pomembne kot RTV, sociala, zdravstvo, davki itd...v kakšnem prostoru živimo oz. bomo živeli pa novinarskih krogov očitno ne prizadeva, čeprav si prostor, naravo, okolje in kulturne grajene dobrine lahko zapravimo samo enkrat ali pa vsaj za precej dolgo. Iz tega razloga torej tudi javnosti ne more biti - ne bi smelo biti - vseeno, kako se o tem odloča in kaj se na tem področju dogaja....
V okviru volivnega programa vladajoče koalicije s področja prostora je bilo včasih v javnosti slišati tudi arh. Borisa Gaberščika. Ali se kot nedvomna strokovna eminenca s področja urbanizma strinja s temi najnovejšimi spremembami zakonodaje?


Šarec Aleš
Čas je za temeljito razpravo, 20.7. 2005, 23:03

Podpiram stališče.
Res pa je tudi ZUreP-1 iz leta 2002 slab in ga je treba (STROKOVNO !)popraviti. Tako kot smo že ob njegovi pripravi in sprejemanju mnogi zaman predlagali. Zlasti npr. ker pri prostorskem planiranju in urbanizmu ne gre le za varovanje okolja (zraka, vod, zemlje) in prostora kot dobrine temveč tudi za usmerjanje organizacije dejavnosti v prostoru (razmestitve in povezovanje vseh dejavnosti), da te prispevajo v sinergiji njihovih funkcij maksimalni učinek za gospodarski in vsestranski razvoj naših mest in Slovenije. Gre za pomembno področje naše stroke, ki ge je J. Kavčič-T.Vugov zakon l. 1974 posebej poudaril, v vseh poznejših 'zurepih' pa je bilo navkljub stalnim opozorilom (namerno) izpuščeno. 'Prostor' je več kot 'okolje', ne pa le njegov del kakor mislijo Tavzes, Pichler in drugi okoljaši na MOPu.
Širši komentar s predlogi bom še pripravil.


Sergej Hiti
., 21.7. 2005, 08:44

podpiram stališče.

Miran Gajšek
Brez naslova, 21.7. 2005, 09:11

Stališče kot podpisani seveda podpiram, opozarjam, da bi naj bil predlog interventnega zakona danes, v četrtek, 21. 2005 na seji Vlade RS. Sledi nujni postopek v DZ RS...

Tadej Žaucer
Podpiram stališče !, 21.7. 2005, 10:02

Veljavni ZUreP-1 ima probleme tudi zato, ker je bil (vsaj v zaključnih fazah) narejen preveč na horuk. In zdaj bi ga sesuli z nečem še bolj instant, nedodelanim in povsem očitno škodljivim?! Nujno - na skrivaj?

Goran Semečnik
Zelo enoglasno...preveč?, 21.7. 2005, 10:02

Kakšna je bila vloga strokovne javnosti pri nastanku ZUreP-1? Je bila od sodelovanja pri nastanku res odrezana? In rezultat???Skupni "nasprotnik" očitno na stroko deluje zelo aktivistično... Ali pa morda kdo briše mnenja z drugačno vsebino?

Janja Solomun
., 21.7. 2005, 10:28

Podpiram stališče.

Stane Jakopin
Brez naslova, 21.7. 2005, 11:54

Podpiram stališče, 21. 07. 2005, 11:51

Irena Selak
Brez naslova, 21.7. 2005, 12:10

Podpiram stališče!

Tadeja Križnar Jamnikar
Brez naslova, 21.7. 2005, 12:13

Podpiram stališče!

Jelka Hudoklin
., 21.7. 2005, 13:23

Podpiram stališče!

Liljana Jankovič Grobelšek
Podpiram stališče., 21.7. 2005, 13:37

Strinjam se, da je veljavni zakon res treba spremeniti - a po kritični analizi, tehtnem premisleku ter po demokratičnem, običajnem postopku. Hkrati pa me vedno bolj zanimajo tudi utemeljeni strokovni argumenti ZA nameravane spremembe zakona - morda pa česa nismo dobro razumeli...?

Suzana Simič
podpiram!, 21.7. 2005, 13:45

Se popolnoma strinjam s podpisniki dopisa za Ministra! V teh časih pri načrtovalskih kolegih opažam samo dve stanji - popolno resignacijo zaradi nemoči ob interventnem spreminjanju prostorske zakonodaje in po drugi strani veliko angažiranost za doseganje strokovnih sprememb skozi demokratičen postopek.

Sama spadam k drugi skupini in dodajam, da se kot izdelovalci prostorske dokumentacije zaradi naglih, nepremišljenih sprememb, ki se nam obetajo, nahajamo pred velikim vprašajem glede nadaljevanja izdelave prostorsko-planskih dokumentov. Poleg neposredne gospodarske škode, ki nam zaradi tega nastaja, nam negotovost in nezmožnost napovedovanja prihodnje oblike in poteka sprejemanja dokumentov močno zmanjšuje kredibilnost pri naročnikih. To pa seveda pomeni, da bomo kot stroka v prihodnosti spet prisiljeni graditi svojo z muko preteklih generacij že pridobljeno pozicijo pri urejanju prostora, ki ima v modernih družbah urejen status in vlogo.


Bogdana Dražič
Brez naslova, 21.7. 2005, 13:59

Podpiram stališče ! 21.07.2005

Manca Jug
Podpiram stališče!!!, 21.7. 2005, 14:04

...

Nina Kravanja
Podpiram stališče!, 21.7. 2005, 14:04

.

Mateja Doležal
Brez naslova, 21.7. 2005, 14:24

Podpiram stališče!

Lidija Breskvar Žaucer
Brez naslova, 21.7. 2005, 14:53

Se popolnoma strinjam!

Blanka Bartol
Brez naslova, 21.7. 2005, 15:22

Podpiram stališče!

Tanja Simonič
Brez naslova, 21.7. 2005, 15:44

podpiram stališče!

Alma Zavodnik Lamovšek
Brez naslova, 21.7. 2005, 16:17

Podpiram stlišče!

Jure Zavrtanik
Podpiram stališče!, 21.7. 2005, 16:47

.

Maja Vodnik
., 22.7. 2005, 08:34

stališče podpiram

Tina Trampuš
., 22.7. 2005, 08:34

stališče podpiram

marsela podboj
., 22.7. 2005, 08:35

stališče podpiram

robert gostinčar
Podpiram stališče!, 22.7. 2005, 08:35

.

Aleš Mlakar
., 22.7. 2005, 08:51

Podpiram!

marko.fatur@luz.si
Brez naslova, 22.7. 2005, 09:33

Podpiram stališče!

Nina Kolenbrand
Brez naslova, 22.7. 2005, 09:35

Podpiram!

Lenka Molek
., 22.7. 2005, 09:37

Stališče podpiram.

Petra Pergar
Brez naslova, 22.7. 2005, 09:41

Podpiram stališče

Marko Prem
Stalia, 22.7. 2005, 09:54

Podpiram stalia
e


Iztok Zrinski, predsednik Drustva arhitektov Pomurja
., 22.7. 2005, 10:06

Absolutno podpiram stališče!

Simona Čeh
podpiram, 22.7. 2005, 10:10

.

matej hašaj
., 22.7. 2005, 10:10

Stališče podpiram.

Uršula Longar
., 22.7. 2005, 10:11

Podpiram.

Simona Bonač
., 22.7. 2005, 10:42

Podpiram stališče.

natalija skok, Obččina Ig
Brez naslova, 22.7. 2005, 11:19

Podpiram stališče!

Anton Prosen
Novi časi-novi obraz, novi zakoni, 22.7. 2005, 11:32

Kot urednik strokovne revije Geodetski vestnik sem v eno izmed številk napisal uvodnik s tem naslovom.Takrat še nisem slutil, da bodo zamenjave v vseh vladnih resorjih in gospodarstvu dosegle tako dimenzijo. In seveda novi obrazi hočejo novo zakonodajo. Prav je tako, vendar se področja, ki jih smatramo za znanstvene discipline ne obravnava na tak način. Strnimo svoje vrste in se zavedajmo, da je načrtovanje (planiranje) in razvoj v prostoru znanstvena disciplina in poskušamo se še kaj naučiti tudi v drugih državah EU. Ves čas sem zagovornik kvalitetnega sektorskega planiranja, ki je sestavni del integralnega, ne sme pa diktirati noben sektor razvoja, integralnim odločitvam se morajo vsi sektorji podrejati. Ko so na Danskem spreminjali prostorsko zakonodajo, so delali poskuse in izvajal pilotne projekte celih 15 let, mi pa napišemo zakon in potem gremo v pilotne projekte!
Čas je za umiritev, predvsem pa za združitev strokovnih moči in strokovne pristope tudi v posameznih sektorjih, kot pa mi je znano, se tudi v sektorjih stvari zelo hitro razvijajo v skladu z navodili vodilnih na ministrstvu za okolje in prostor.


Jožica Peljhan
Podpiram stališče!, 22.7. 2005, 11:33

Podpiram stališče!

Luka Vidic
podpora, 22.7. 2005, 11:35

PODPORAM STALIŠČE STROKE!

Ines Rot
Brez naslova, 22.7. 2005, 11:38

Podpiram stališče.

Slavko Mezek
., 22.7. 2005, 11:38

Podpiram stališče!

Borut Železnik
., 22.7. 2005, 12:05

Podpiram stališče.

Igor Grmek
..., 22.7. 2005, 12:09

Podpiram stališče!

Mojmir Slaček
Brez naslova, 22.7. 2005, 12:24

Podpiram stališče!

Roman Gosenca
podpiram stališče, 22.7. 2005, 12:34

Podpiram stališče

URŠIČ JANEZ GRATING D.O.O.
PODPIRAM STALIŠČE, 22.7. 2005, 12:38

Kot predstravnik izvajalskega podjetja , podpiram stališče .,Če predstavniki stroke skupaj ugotovijo , da je potrebno za tako kompleksen zakon ,širši konsenz vseh prizadetih, je to potrebno doseči .

veliko uspeha
uj


boris zuliani
Brez naslova, 22.7. 2005, 13:00

Podpiram stališče

tatjana kerčmar
Brez naslova, 22.7. 2005, 13:27

podpiram stališče

branimir zvonar
Brez naslova, 22.7. 2005, 13:30

Podpiram!

Jana Goj Purger
kontinuiteta izdelave lukenj v prostoru, 22.7. 2005, 13:44

Glede na trenutno nemoc ZUreP-1, da zagotovi "vsesektorsko" obravnavo in regionalne ravni prostorskega planiranja, strokovni (in upravni) delavci obcin z resnimi pomisleki in zaskrbljenostjo spremljamo interventne posege v zakonodajo s podrocja, ki izrazito zahteva evolucijski in ne parcialni in revolucijski pristop.
Hiper produkcija sektorskih predpisov in ob tem njihove nenehne parcialne spremembe povzrocajo vsebinske in proceduralne nejasnosti, NEvarnosti NEpredvidljivosti in malo zaupanja v njihovo (pravno) trajnost. Slednje v praksi pomeni tudi kadrovske, casovne in financne neznanke pri organizaciji dela tako obcin kot nacrtovalcev. Negativni trend "unificiranja planiranja" za obcine se nadaljuje in "tava" med skrajnostmi primernimi za velike mestne občine do resitev za "mini" obcine poenostavitve predpisov pa le kot zdruzevanje planskih in izvedbenih nivojev bolj za namene konkretnega poseganja in ne razvojnega urejanja in oblikovanja prostora. (Sifra: "-ze od leta 90-..")


Gorazd Groleger
Brez naslova, 22.7. 2005, 13:58

PODPIRAM "STALIŠČE STROK NA ZAKON O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ S PODROČJA UREJANJA PROSTORA – nujni postopek"

Marko Kogovšek
Podpiram stališče!, 22.7. 2005, 14:03

...

Jelko Valenčak
Podpiram stališče!, 22.7. 2005, 14:15

.

Andrej Špiler
Brez naslova, 22.7. 2005, 14:46

Se strinjam, da brez kakovostne analize slabosti in pomanjkljivosti veljavne zakonodaje ni smiselna sprememba le-te.

Dušan Hvala
Temeljita reforma ali usluga dnevnim potrebam, 22.7. 2005, 14:49

Početje Ministrstva za okolje in prostor na področju urbanizma v ožjem in širšem smislu je, milo rečeno, veliko presenečenje. Spričo ravnanja vladajoče koalicije na drugih področjih, bi bila bolj razumljiva temeljita reforma urbanizma nasploh.
Seveda podpiram vse, kar bi utegnilo prispevati k sanaciji resnično katastrofalnih razmer na tem področju. Njihove korenine so pač zelo globoke, saj segajo v čas, ko so urbanizem pahnili v sistem družbenega planiranja, ki so si ga prisvojili tedaj posvečeni ekonomisti. Slovenski urbanizem je vsekakor treba oživiti, njegov razvoj pa vzpodbujati in pospešiti, da bo znova v koraku s tistimi v drugih evropskih državah, ki so se ves ta čas nemoteno živahno razvijali.
Zdi se, da se ponuja nova priložnost za reafirmacijo urbanizma na Slovenskem, ki je ne bi smeli zapraviti. Izkazana enotnost stroke, ustanov in posameznikov, razveseljuje, saj sodi med pomembne pogoje za učinkovitost odpora neprimernemu ravnanju pristojnih in odgovornih.
Srečno!


Tomaž Oberžan
Brez naslova, 22.7. 2005, 14:54

Podpiram stališče!

Tomaž Stupar
Brez naslova, 22.7. 2005, 17:38

Podpiram!

TOMAZ HRCEK
Rozna ul 9, 1000 Ljubljana, 25.7. 2005, 06:39

PODPIRAM STALISCE, 25.07.2005

Lidija Kmet
Brez naslova, 25.7. 2005, 08:17

Podpiram stališče!

Boris Briški
Podpiram stališče., 25.7. 2005, 08:17

.

Mitja Brilly
., 25.7. 2005, 09:05

Podpiram stališče!

Karla Jankovič
., 25.7. 2005, 09:06

Popdiram stališče.

Tjaša remic
Brez naslova, 25.7. 2005, 09:29

Podpiram stališče!

danijela kure kastelc
podpora, 25.7. 2005, 09:36

Podpiram stališče. Upam tudi, da bo politika strokovno javnost tokrat vzela resno....

Mitja Skrjanec
Brez naslova, 25.7. 2005, 12:12

podpiram!

mojca foški
Brez naslova, 25.7. 2005, 13:12

Podpiram stalisca!

maechtig vrhunc arhitekti
spodaj podpisani podpiramo stalisce!, 25.7. 2005, 14:02

urša vrhunc, udia
tomaž maechitg, udia
janez vrhunc, udia
janez vrhunc, abs.arh.
tea fink, abs.arh.


Aleš Koprivšek
., 25.7. 2005, 14:04

Podpiram stališče!

Sani Okretič
Podpiram stališče., 25.7. 2005, 14:05

.

darja zabukovec
Brez naslova, 25.7. 2005, 15:01

Podpiram stališče!

Davor Gazvoda
., 25.7. 2005, 15:17

Podpiram stalisce.

Uroš Lobnik
Brez naslova, 25.7. 2005, 15:50

Podpiram stališče!

Marta Vahtar
Brez naslova, 26.7. 2005, 05:36

Podpiram stališče!

Mateja Sušin Brence
Brez naslova, 26.7. 2005, 08:42

podpiram stališče!

Andreja Podlipnik
Brez naslova, 26.7. 2005, 09:03

Podpiram stališče.

Katja Štemberger
., 26.7. 2005, 13:10

Podpiram stališče!

Drago Kos
., 27.7. 2005, 08:56

Podpiram stališče!

Narog Kinčemes
Stroka + politika = ZUreP-1..., 28.7. 2005, 09:04

Kaj bo stroka, ki je dobrih 5 let dejavno sodelovala pri ustvarjanju prvega zakona, naredila tokrat? Slab Zurep-1 je stanje v urbanistični stroki, ki bi, pa ne ve kako. Prognoza: spet se bo pojavilo 1000 kreativnih rešitev, ki bodo rezultirale v nov slab zakon. In - stroka je bila v skupini, ki je nov zakon pripravljala zastopana!

Jelka
odgovor Goranu (Narog-u Kinčemes-u), 28.7. 2005, 09:27

O zastopanosti stroke pri pripravi tegale interventnega zakona ne vem nič, glede ZUreP -1 pa je moja izkušnja taka: strokovnjaki smo pripombe pisali precej več kot 5 let, vendar so bile upoštevane le minimalno, nekatere pa sploh ne. O razlogih ne bi razpravljala. Tokratnega odpora stroke do intervetnega reševanja tako pomembnih stvari, kot je urejanje prostora, ne gre razumeti kot branjenje ZUreP-1 za vsako ceno. Nasprotno - kot je poudarjeno v mnogo odztivih, je treba ZUreP-1 kritično analizirati na podlagi izkušenj pri njegovem izvajanju in ga ustrezno popraviti.
Pripomb o stroki, ki da ne ve, kaj hoče, pač ne morem sprejeti - sploh pa ne glede na količino energije, ki sem jo v preteklih letih vložila v pisanje pripomb. In kot mi je znano, sploh nisem bila edina.


Liljana
Zakaj urgentnost?, 28.7. 2005, 10:43

Res je, ZUreP-a ne gre braniti za vsako ceno in ga tudi nihče ni. Čeprav je tudi res, da je, kot pravi skupno stališče strok "ponudil do neke mere notranje zaokrožen sistem prostorskega načrtovanja in ostalih prostorskih ukrepov na treh teritorialnih ravneh - državni, regionalni in lokalni." In po določilih sedanjega zakona in njegovih podzakonskih predpisov se že veselo in zagnano dela.

Ključno je očitno zdaj bolj vprašanje, zakaj ga vendar ne bi popravili in dopolnili strokovno kakovostno? Za to bo (bi bil) potreben čas in odprtost v strokovni razpravi - ne pa urgentno totalitaren horuk pristop. Očitno imamo priložnost, da se zakon izboljša po temeljiti analizi njegovih slabosti in glede na dobri dve leti izkušenj iz prakse. Zakaj je ne bi izkoristili?


Grega Košak, arhitekt
GRE ZA NADOPUSTNO STROKOVNO IN POLITIČNO PRAKSO, 29.7. 2005, 14:31

Vse zgleda, da je postalo visoko poletje v izpraznjeni Ljubljani za administracijo "najproduktivnejši" letni čas.Tedaj popusti (ker so na dopustih!)tudi vsem "ne-bodi-jih-treba" strokovnjakom,civilni družbi in medijem potrebna pozornost za tekoča dogajanja in tega izkoristi politika,da brez večjih zadreg "spravi skozi" sicer nadležne, upravno jim predpisane procedure svoje interese,pa tudi največje absurde "upravnega uma".
Vse to se zadnja leta kar praviloma ponavlja, kot nekakšen tranzicijski obolus, neglede katera politična opcija je pač na oblasti. Zato je škandalozna pozidana praksa brez kvalitativnih presežkov,evidentno dokazilo o neskladnosti med verbalno deklariranim in nato uresničenim v "ementaler-luknjah" tako prakticirane demokracije.
Rešitev zato seve ne gre iskati le v na tak način "na horuk" izboljševani, že sedaj vseskozi prenormirani,rigidni in deklarativni zakonodaji. Prav ta nam je že zapravila ves nekdanji logistični naskok (še iz prejšnje Juge!) glede na ostalevzhodne tekmice; v tej primerjavi Ljubljana pospešeno izgublja in ostaja v pogojih dramatičnih globalnih sprememb prestolnica "na malem plamenu".
Usodne zamejitve za ambicioznost so nam predvsem v uradniških možganih!


udia Sava Atanacković
VETROVI OD VZHODA, 1.8. 2005, 10:15

Ni teško zamisliti Slovenijo kot kvalitetno urejeno prostorno celoto, v kateri je uresničena skladnost izmed naravnega okolja/krajine in izgrajenega okolja, s katero so zadovoljni vse uporabniki prostora.
Ta vizija je realna, ker Slovenija ima potenciale, resurse, tradicijo, izkušnje, civilno kulturo, strokovne kadre in splošno zmogljivost.
Uresničenje te vizije bo pokazalo da je Slovenija dosegla višji nivo materialne in duhovne razvitosti, tudi nivo splošne družbene učinkovitosti.
Sicer je treba te potenciale aktivirati in z njimi upravljati na ustrezen način.

Napore da se poskuša izboljšati stanje urejanja prostora je treba pozdraviti.
Novi predlog Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora (v nadaljevanju: interventni zakon) prinaša nekatere kvalitetne novice, ki jih veljavni Zakon o urejanju prostora nima.
Jasna je zamisel da se poenostavi, in se skrajša postopek priprave prostornih aktov občine, da se akti jasnejše definirajo, da se eliminirajo nejasnosti glede hierarhije, vsebine in obsega prostornih aktov, da se uresniči usklajenost izmed strateških in izvedbenih prostornih aktov, enako kot izmed različnih nosilcev urejanja prostora in interesnih skupin, glede upravljanja, urejanja in oblikovanja življenskega prostora v Sloveniji.

Vendar, lahko je ustanoviti da so v pravnem oblikovanju teh zamisel nastopile nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti.

Glede postopka sprejemanja zakona:
Netransparentnost; priprava predloga zakona brez ustrezne javne razprave, brez sodelovanja strokovne javnsoti z argumentiranimi rešitvami, so posebnost družb v tranziciji, v kateri je Sloveniji ni treba vrniti se.

Glede hierarhije, vsebine in obsega prostorskih aktov:
Prav tudi strokovnjaci se lahko zmutijo in imajo težav z novo terminologijo (prostorski planprostorski načrt) in z neusklajenostjo vsebine dokumentov na različnih ravneh.
Predlog vsebine in imenovanja novih občinskih prostorskih aktov jasno izkazuje da je povezovalna raven urbanističnega načrtovanja – marginaliziran.
Urejanje urbanih poselitev, kot središć urbane kulture, življenja, produkcije in inovacije, more biti obravnano v posebnem prostorskem dokumentu/aktu, ker je ono dovolj kompleksno, celovito in vseobsežno. Vseeno je ali se akt imenuje urbana zasnova ali mestni načrt.
Teško je pričakovati da bo urbana zasnova vseh nastamb na teritoriju občine, kot obvezni del prostorskega plana občine kakor ju definira interventni zakon, dovolj natančno in kvalitetno obravnala posamezne poselitve v občini.
Predlog interventnega zakona uvaja celovito presojo vplivov prostornih aktov občine na okolje, ampak se obravnavanje krajine kot trajnega, avtentičnega in bogatega lastništva in potenciala Republike Slovenije, neopravičeno popolnoma reducira v vsebini prostorskih aktov.

Glede postopka priprave prostorskih aktov:
Sprejemanje programa priprave prostorskega akta, kot vseobsežne in stručne podlage za začetek priprave prostorskega akta, je kvaliteta veljavnega zakona ZUreP-a.
Novi predlog za pripravljanje osnutka plana le na podlagi stanja v prostoru in potreb, ni dovolj podrobno, in reducira bivstvo, pomen in namen programa plana.

Glede pristojnosti nosilcev urejanja prostora:
Predlog interventnega zakona določi preveč pristojnosti državnim ministrstvom, ki nimajo dovolj strokovnjakov in nedovolj poznajo stanje prostora na lokalnem nivoju.

Zaradi izboljšanja Zakona o urejanju prostora, je treba obravnati naslednje elemente:
1.Vključevanje strokovne javnosti v postopkih priprave in sprejemanja zakona.
2.Jasna razdelitev in hierarhija prostorskih aktov po vsebini in prostorskem obsegu.
3.Znova aktivirati in afirmirati raven urbanističnega načrtovanja, ki obravnava upravljanje, urejanje in oblikovanje slovenskih poselitev (središč občin, posameznih večjih poselitev v občinah, regionalnih središć, prestolnice)
4.Aktivna udeležba splošne javnosti v stopnjah priprave prostorskih aktov (priprava programa, javna razgrnitev, organiziranje delavnic, razprav, natečajev). To je v interesu uresničevanja javne koristi, trajnega razvoja in popularizacije dejavnosti urejanja življenskega prostora.

Mogoča hierarhija prostorskih aktov:

A. Strateški, usmeritveni akti državnega in občinskega pomena in obsega:
a)Strategija razvoja Republike Slovenije (R 1:200 000 – R 1:300 000)
b)Prostorni red Republike Slovenije/sheme prostorskega razvoja (R 1:200 000 – R 1:300 000)
c)Regionalni prostorski plan (R 1:50 000 – 1:100 000)
d)Plan razvoja območij specialnega namena/rabe (zaščita dedovščine, okolja, krajine, nacionalni parki, gradnja objektov gospodarstvene infrastrukture,…) (R 1:25 000 – R 1:50 000)
e)Prostorski plan občine (R 1:25 000 – R 1:50 000)

Ti plani so usmeritveni po karakterju, določijo ukrepe in pravila za urejanje in uporabo prostora, določijo prostorsko razmestitev funkcija, rabe prostora in aktivnosti v njem. Ti plani so v pristojnosti ministrstvov, Direktorata za prostor in občin.

B. Operativni, izvedbeni prostorski akti mestnega in lokalnega pomena
a)Splošni urbanistični načrti – za središča občin, za posamezne večje poselitve v občinah, za regionalna središča, za prestolnico (R 1:2 500 – R 1:20 000)
b)Podrebnejši urbanistični načrti – za manjše poselitve in dele mesta (R 1:500 – R 1:1 000)

Ti načrti predstavljajo podlago za določenje javne koristi in javnega dobra, za razlastjenje nepremičnin, za parcelacijo zemljišča. V teh načrtih se določijo cone daljne podrobne urbanistične izdelave, ter cone in lokacije ki jih je treba urediti v urbanistično – arhitekturnih natečajih.
Urbanistični načrti vsebujejo določene in nedvoumne ukrepe in pravila za urejanje prostora, ter za gradnjo objektov.
Izvlaček iz urbanističnega načrta lahko predstavlja osnovo za izdajanje dovoljenja za gradnjo na parceli, ki se nahaja v obsegu/območju načrta.

S veljavnim in interventnim zakonom se obravnava vprašanje usmerjavanja poselitev.
V primerjih različnih objektov državne in gospodarstvene infratsrukture, je treba graditi zunaj naseljenih območij. V teh primerjih je treba pripraviti Plan razvoja območja specialnega namena/rabe, Studijo opravičenosti gradnje skupaj s celovito presojo vplivov gradnje na okolje, Podrebnejši urbanistični načrt, s katerim se določi javna korist kot osnova za razlastjenje nepremičnin/zemljišča, ter pogoji urejanja in parcelacije zemljišča in gradnje, in na koncu Glavni projekt objekta.

Končno, v družbah v tranziciji največji problem predstavljata neurejena zakonodaja in neurejen trg nepremičnin. Brez njih ni smislenih posegov v prostor! Pomembno vprašanje je kako definirati, varovati in zaščititi javno korist, pred navalom super-privatne koristi. Slovenija kot država, ki je največ, izmed vseh držav naslednic nekdanje Jugoslavije, napredovala v procesu tranzicije, ter kot nova članica Europske skupnosti, mora da izkoristi tu priliku za definiranje in ohranitev svojega prostornega urejanja in tridimenzionalnega urbanega identiteta.
Dober veter, Slovenija!

udia Sava Atanacković
Beograd, Srbija in Črna Gora


Arabela Križ
., 3.8. 2005, 10:54

Podpiram stališče!

Aleš Vidič
Brez naslova, 5.8. 2005, 11:52

Podpiram stališče!

Dušan Somrak
Brez naslova, 9.8. 2005, 14:44

Podpiram stališče! 09.08.2005

Anonimnež
Brez naslova, 20.8. 2006, 19:59

Cool design. Keep up the good work. Good job guys!
http://aremsearch.net/ preved
[url]http://aremsearch.net/[/url] Warm regards !


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Ob predlogu Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora so predstavniki strokovnih organizacij napisali Stališče strokovnih organizacij o Zakonu o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora. Podpisanim predstavnikom se lahko pridružite, tako da vpišete komentar in se podpišete s polnim imenom. Mnenja posameznih strokovnjakov si lahko preberete v nadaljevanju.
>>
Država bo z zakonom omejila pristojnosti občin na področju spodbujanja lokalnega razvoja / doc.dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews
>>
Predlog novega zakona s svojimi določili negira strokovno delo na področju urejanja prostora / prof.dr. Janez Marušič
>>
V obeh novih dokumentih je govora le o kvantitativnih vidikih urbanizacije / prof.dr. Peter Gabrijelčič
>>
Če ne naredimo natančne analize ZUrep-1, ne moremo popraviti napak / mag. Miran Gajšek
>>
Pričakujemo, da bo MOP organiziralo ustrezno javno predstavitev in obravnavo / Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
>>
Kdo je po novem sploh izdelovalec prostorske dokumentacije? / Katedra za prostorsko planiranje FGG Ljubljana
>>
Pozor! Na hitro spreminjajo tudi okoljsko zakonodajo / Aleš Mlakar




na vrh