info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
21. 7. 2005

V Piranu letos o arhitekturnih politikah
V spremenjeni zasnovi Piranskih dnevov arhitekture letos prireditelji enega od dnevov namenjajo arhitekturnim politikam v Evropi. Piranski dnevi bodo kot običajno v zadnjem tednu novembra, predavanja na temo arhitekturnih politik pa bodo predvidoma na sporedu v soboto.

Tudi v Sloveniji že potekajo aktivnosti povezane s pripravo arhitekturne politike. Na prvem sestanku, ki je bil sredi junija organiziran na Uradu za graditev in sistem prostora na MOP so sodelovali predstavniki Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane, ZAPS, Društva arhitektov Ljubljana, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za okolje in prostor.

Na podlagi zapisnika tega prvega sestanka lahko sklepamo, da so predstave o namenu in ciljih slovenske arhitekturne politike še precej nejasne. Udeleženci sestanka so se zavzeli predvsem za ukrepe, s katerimi bi arhitektom zagotovili močnejšo pozicijo v primerjavi z drugimi partnerji pri načrtovanju in omejevali investitorje pri njihovih pobudah. Takšna arhitekturna politika bi v Evropi vsekakor predstavljala precedens. Podobni evropski dokumenti se ukvarjajo predvsem z ukrepi, ki bi zagotavljali, da kvalitetne načrtovalske rešitve vsem državljanom zagotovjo zdravo in prijetno življenjsko okolje in spodbujajo razvoj kvalitetnih in prepoznavnih arhitekturnih rešitev. Očitno pa arhitekturne ustanove v Sloveniji še niso dovolj zrele, da bi z razmišljanjem presegale probleme svojih lastnih pisarn in svojih lastnih praks.

V Evropi je v bližnji preteklosti prevladalo spoznanje, da kvaliteto urbanega okolja in tako tudi kvaliteto arhitekture določajo vsi vpleteni v njeno nastajanje. Ugotovitev, da je za doseganje kvalitete potrebno povezovanje, je pripeljala do kompleksnih urbanih politik in do arhitekturnih politik. Njihov cilj je mobilizacija vseh dejavnikov in področij, ki soustvarjajo urbani prostor, ker naj bi bilo to ključnega pomena za kakovost prostora. Ledino v evropskih arhitekturnih politikah so v začetku devetdesetih orale države, ki že tradicionalno prednjačijo na tem področju. Zdaj arhitekturna politika postaja vseevropska tema.

Evropska unija v okviru svojih dejavnosti na področju kulture arhitekturo postavlja na sam vrh. Države, kakršna je Nizozemska, katere vlada je bila sploh prva, ki je sprejela akcijski plan za arhitekturo so danes že v stadiju, ko na učinke arhitekturnih politik lahko pogledajo bolj kritično, druge, npr. Avstrija, pa si za več pozornosti politike do arhitekture še temeljito prizadevajo.

V Piranu naj bi letos spregovorili o politikah evropskih vlad do arhitekture. Na to temo naj bi se nanašala štiri predavanja in razgovor ob koncu. Izvedeli naj bi ali imajo tovrstne politike lahko pozitivne učinke za kvaliteto bivanja v urbanem okolju. Ali so nujno potrebne ali predstavljajo le dodatne kupe neuporabnega papirja?

Izbor predavateljev so prireditelji zaupali Matevžu Čeliku, ki se je odločil, da v Piran povabi predstavnike iz štirih držav s specifičnimi politikami.

Iz Nizozemske prihaja Bernard Colenbrander, arhitektuni zgodovinar in avtor številnih knjig. Do nedavnega je bil tvorec arhitekturne politike na Oddelku za arhitekturo pri nizozemskem Ministrstvu za kulturo. O finski arhitekturni politiki bo spregovorila Tiina Valpola, arhitektka, ki za finsko zbornico SAFA organizirano spremlja izvajanje in učinke finske arhitekturne politike. O pripravi avstrijske arhitekturne politike bo predaval Volker Dienst, koordinator Platforme za arhitekturno politiko in grajeno kulturo www.architekturpolitik.at. Politike, ki jih izvaja britanska vlada pa bo pojasnil Fred Manson, nekdanji direktor Regeneration and Environment v londonski četrti Southwark, član revizijske porote pri Komisiji za arhitekturo in grajeno okolje (CABE), in svetovalec pri Greater London authority.

TrajekT v letošnjem poletju in jeseni odpira prostor vsem, ki bi želeli pisati na temo arhitekturnih politik in povedati kakšna je njihova predstava o tem, kakšna naj bi bila slovenska arhitekturna politika.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Martina Lipnik
arhitekturna politika bi morala biti vključena v državno strategijo, 25.7. 2005, 09:55

V Strategiji razvoja Slovenije praktično ni teme ARHITEKTURA. Našla sem samo en izraz, pa še ta v drugem pomenu besede; iz Strategije razvoja Slovenije tudi ni moč razumeti, da se ARHITEKTURA uvršča v KULTURO. Prilagam izvleček iz Strategije, kjer je naveden izraz ARHITEKTURA. Strategija razvoja Slovenije (SRS) - junij 2005 - opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi načrti. V ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se strategija ne osredotoča samo na gospodarska vprašanja, temveč vključuje socialna, okoljska, politična in pravna ter kulturna razmerja. Zaradi takšne postavitve ciljev je SRS po svoji vsebini tudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije, hkrati pa pomeni tudi prenos ciljev Lizbonske strategije v nacionalno okolje, to je ob upoštevanju specifičnih razvojnih priložnosti in zaostankov Slovenije.
35. Peta razvojna prioriteta: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja
Integracije okoljske in sektorskih politik
-
pripraviti in sprejeti Nacionalni program varstva okolja (MOP, poletje 2005);
-
pripraviti in sprejeti Operativni program ohranjanja biotske raznovrstnosti s programom
upravljanja Natura 2000 območij (MOP, do konca 2005);
-
pripraviti in sprejeti Operativni program varstva naravnih vrednot (MOP, do konca 2006);
-
izgraditi kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (MOP, stalno);
-
vzpostaviti vodovarstvena območja na območjih poselitve, kjer je več kot 15.000 PE (MOP, do konca 2006);
-
pripraviti in sprejeti Operativni program vodooskrbe (MOP, do konca 2005);
-
posodobiti in celovito urediti republiško službo varstva obalnega morja (MOP, do konca 2006);
-
pripraviti Operativni program zbiranja komunalnih odpadkov (MOP, do konca 2005);
-
zapirati obstoječa odlagališča ter rekonstruirati in širiti obstoječa odlagališča, ki bodo obratovala do konca leta 2008 v skladu z Operativnim programom (MOP, stalno);
-
pripraviti Operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki (MOP, do konca 2005);
-
spodbujati energijsko varčevanje in zniževanje energetske intenzivnosti, s poudarkom v javnem sektorju (MOP, stalno);
-
pripraviti Operativni program za zmanjšanje nacionalnih emisij za SO2, NOx, HOS in NH3, ter doseganje ciljnih vrednosti (MOP, do konca 2005);
-
izpolnjevati obveznosti Kjotskega protokola o zmanjševanju toplogrednih plinov in
vzpostaviti sistem trgovanja s pravicami emisij (MOP, do konca 2005);
-
analizirati ranljivost na podnebne spremembe in se prilagoditi nanje (MOP, do konca
2006);
-
širiti plinifikacijo, daljinsko ogrevanje na biomaso in soproizvodnjo električne energije in toplote (MG, stalno);
-
dosledno uveljaviti okoljska merila pri financiranju ukrepov v kmetijstvu (MKGP, jesen 2006); povečevati območj ekološke pridelave hrane, uveljaviti varnostne standarde pri reji živali in sledljivost proizvodov (MKGP, pomlad 2006);
-
ukiniti izjeme pri obdavčevanju z ekološkimi taksami in davki; upoštevati merila okoljske neškodljivosti pri podeljevanju subvencij (MF, do konca 2006);
-
sodelovati z nevladnimi organizacijami pri ozaveščanju javnosti; promovirati ekološke izdelke, varčevanje z energijo, nakupe preko interneta; sofinancirati podjetniške projekte proizvodnje ekoloških izdelkov in uvajanje dela od doma (MOP, stalno);
-
oblikovati medsektorske (intertematske) izobraževalne programe na temo trajnostnega razvoja (integrirati okoljska načela in vsebine v sektorske politike) za javnost in javno upravo (MJU-upravna akademija, MOP, MKGP, MP, MG, stalno);
-
dopolniti Zakon o javnih naročilih, tako, da se pri javnih naročilih upoštevajo tudi trajnostni razvojni kriteriji in vpeljevanje zelenih javnih naročil (MF in MOP, pomlad 2006);
37
-
pripraviti in sprejeti Operativni program spodbujanja uporabe okoljskih tehnologij (MOP, do konca 2006);
-
pripraviti in sprejeti nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki (MOP, poletje 2005);
-
zagotoviti uresničevanje nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2007 in sprejeti nov program za obdobje do leta 2013 (MO, stalno);
-
uveljaviti projekte v sklopu Evropske ARHITEKTURE inteligentnih transportnih sistemov (MZP/MVZT, do konca 2006).


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh