info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
2. 8. 2005

59E59 Theaters v New Yorku pobira nagrade

Luka Melon
59E59 Theaters hrvaškega arhitekta Lea Modrčina (uRED Architecture) je pred kratkim dobil dve vidni priznanji: v Splitu so mu podelili nagrado "Viktor Kovačić" za najuspešnejšo hrvaško arhitekturno izvedbo v letu 2004, na ameriških tleh pa ga je Architecture League istočasno vključila v letošnjo serijo predavanj "New York Designs 2005" kot enega izmed sedmih newyorških arhitekturnih projektov leta.

Leo Modrčin je po zaključenem študiju arhitekture v Zagrebu in magisteriju na brooklynškem Pratt Institute ostal v New Yorku, kjer že dvajset let živi in dela. V tem času je s Hrvaško ostal povezan preko različnih projektov, natečajev in predavanj. Nagrado, ki jo je podelilo Društvo hrvaških arhitektov (Udruženje hrvatskih arhitekata - UHA), si deli z Industrijsko-obrtniško šolo in tehnično šolo v Zadru arhitektov Veljka Olujića in Tončija Žarnića iz Zagreba. Kljub temu, da je nagrada deljena, mu je zelo pri srcu, saj je svojo arhitekturno kariero pred odhodom v New York je začel z risanjem v biroju prav teh starejših kolegov.

Kot že ime pove, se gledališče nahaja na hišni številki 59 vzhodne 59. ulice. Projekt je nastal po kompleksni nepremičninski transakciji ob prodaji sosednjega hotela Delmonico. Investitorica Elysabeth Kleinhans, ki je ob tem ustanovila istoimensko gledališko fundacijo, si je zadržala dvonadstropno poslovno zgradbo, stisnjeno med dva visoka nebotičnika in jo namenila izgradnji gledališča. Ideja je bila drzna, saj se kompleks za razliko od ostalih off-Broadwayskih gledališč nahaja v najstrožjem trgovsko poslovnem središču Manhattna. Odločitev se je izkazala za zelo uspešno. Gledališče je dobro obiskano in s svojo lokacijo pripomore k aktivnostim v večernih urah in k življenjskemu utripu tega dela mesta.

Arhitektu Modrčinu je uspelo spremeniti neizrazit poslovni objekt v večnivojski kulturni kompleks, ki se aktivno vključuje v okolico. Za razliko od tipičnih pompozno ekspresivnih gledališč, so tri gledališke dvorane v 59E59 Theaters maksimalno izkoriščene črne škatle, ki so bile izdolbene iz obstoječe strukture. Njihova velikost je definirana s strani različnih omejitev obstoječe konstrukcije, zakonov in potreb po prostoru. Prostor dvoran je maksimalno funkcionalen in opremljen z najnaprednejšo tehnološko opremo. Na nivoju ceste se nahajata blagajna in vhod v glavno dvorano s 199 sedeži, ki se spušča v kletne prostore proti odru, kjer so tudi servisni prostori. Nagib dvorane in razdalje med sedeži omogočajo intimno povezavo med gledalci in igralci na odru. V prvem nadstropju se nahaja bar, ki je namenjen vsem trem dvoranam in je središče dogajanja med premori in po predstavah. Nad tem se v ozadju nahaja dvorana z devetindevetdesetimi teleskopskimi sedišči, ki je poleg predstav občasno uporabljana za vaje. Med to dvorano in stopniščem se nahaja še najmanjša dvorana s petdesetimi sedeži, ki je namenjena video projekcijam in predstavam manjšega merila. Stopnišče se zaključi z nastropjem, na katerem je pisarna vodstva in kontrolna soba za manjši dvorani. Z razporedom dvoran, umaknjenih s fasade, je omogočen svetel vertikalen predprostor, ki je, za razliko od črnih minimalističnih dvoran, postal glavni arhitekturni element kompleksa.

Steklena fasada s trojnim laminiranim armiranim steklom in njen razgiban ritem vertikalnih profilov spominjata na gledališko zaveso, raztegnjeno med sosednjima nebotičnikoma. Izza te zavese se po stopnišču premikajo obiskovalci, ki tako postanejo igralci v predstavi za mimoidoče sprehajalce. Predprostor je najzanimivejši ravno v večernih urah, ko se iz ozadja osvetljeni ljudje dvigajo in spuščajo po stopnišču med dvoranami ter prikličejo v spomin dinamiko Duchampove slike "Akt, ki sestopa po stopnicah". Vertikalno preddverje je tako prostor z dvojno funkcijo, saj je hkrati podaljšek ulice v notranjost kompleksa in gledališki oder proti mestu. Njegovo kovinsko rešetkasto stopnišče pa je s svojim izgledom in postavitvijo zelo blizu estetiki podzemne železnice oziroma zelo realistično spominja na tipične newyorške požarne stopnice.


Več:
>>uRED Architecture
>>Architecture League - "New York Designs 2005"
>>arhitektura.info
>>Društvo Arhitektov Zagreb

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Projekt:
59E59 Theaters, New York, ZDA (2004)
Avtor:
uRED Architecture (Leo Modrčin)
Sodelavci:
Luka Melon, Mimi Hoang, Alan Chan, Dario Šolman
PZI:
Franke, Gottsegen Cox Architects, Associate Architects
Statika:
Guy Nordenson and Associates
Strojne in elektro instalacije:
I.P. Group, Inc.
Investitor:
Elysabeth Kleinhans Theatrical Foundation













foto: Frank Oudeman in uRED Architecture
na vrh