info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 8. 2005

V Celju porušili Šubičev paviljon

Miha Završnik
Padel je še en kulturni spomenik. Nekdanji Putnikov paviljon ob celjski železniški postaji, delo arhitekta Vladimirja Šubica, je bil konec prejšnjega tedna, spričo širitve trase mestne vpadnice sever-jug, podrt. Zgrajen leta 1937 za prodajo avtobusnih vozovnic, s čakalnico in javnim straniščem, je zadnja desetletja, z vrsto prezidav, nesrečno iskal primerno vsebino. Nazadnje je precej neizvirno njegove prostore izkoriščala zasebna okrepčevalnica.

Odgovorni danes sicer zagotavljajo primerno skladiščenje stavbnih elementov podrtega paviljona, obenem pa obljubljajo, da ga bodo v bližnji okolici znova postavili. Z veseljem jim verjamemo! Na žalost pa ob njihovi dobri nameri zbode dejstvo, da končna lokacija ponovno izgrajenega paviljona še danes ni izbrana. Odgovorni si ga podajajo z ene strani ceste na drugo, nihče pa se na žalost resno ne vpraša o prostorskem kontekstu postavitve, kaj šele o vsebini bodočega, ponovno zgrajenega Šubičevega paviljona.

Za popolno dojemanje kvalitete obravnavnega arhitekturnega izdelka je potrebno razumevanje prostorske umestitve objekta. Značilno vzdolžno in zaobljeno stavbno telo je izvirno povzemalo prometno tokovanje in funkcijo nekdanje avtobusne postaje. V zaključeno arhitekturno celoto je tako poleg objekta samega spadala tudi specifična lokacija s funkcionalno prometnim kontekstom. Iz tega je razvidno, da izvirnih lastnosti celotnega arhitekturnega dela ni moč nikoli več nadomestiti. Ugotovimo lahko, da je škoda že storjena.

Ponovna izgradnja objekta, pa čeprav le v funkciji spomina na nekdanji spomenik, je gotovo dobrodošla. Vendar pa izbor lokacije ne bi smel biti plod zasebnih interesov, kot je to slutiti zdaj, pač pa resna naloga stroke. Aktualen predlog postavitve v vrzel med stavbo Celjskega doma in nadaljnjo obulično zidavo v nobenem pogledu ne izpolnjuje prostorskega konteksta, niti s stališča obstoječe zazidave, ne v pogledu značilne arhitekture obravnavanega objekta. Glede na takšno nespretno in nestrokovno žongliranje z aktualnim kulturnim spomenikom se nam upravičeno poraja strah, da bo Šubičev paviljon podrt za vedno končal kar v skladiščnih depojih.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

anonimus
celjske urbanistične zagate, 12.8. 2005, 11:44

Šubičev paviljon seveda ni edini problem nove mestne vpadnice.
Mirno so odstranili tudi še zadnji drevored jagnedi ob postajnem parkirišču, reminiscenco na avstroogrske jagnedove drevorede ob vpadnici sever-jug in markantno vertikalo v korespondenci s stožcem Celjskega doma. Predvideno nadomestno nizko drevje bo v urbanem tkivu mlačen, prostorsko neučinkovit element. Argument pristojnih: jagnedi povzročajo alergije... Blagor Celjanom, ki so se za las rešili za zdravje škodljivega drevja, ko sicer živijo v tako neoporečnem okolju!
Le kako uspe preživeti z jagnedmi celim množicam v Gradcu, na Dunaju, da o kakšnih Prekmurcih, Italijanih in Madžarih in še kom ne govorimo?
Tudi arheologi se bojijo večjega drevja ob vpadnici, saj bi korenine uničile kulturne plasti in bi okoli vsakega novega posajenega drevesca bilo treba predhodno arheološko preiskati luknjo 2x2x2 m, po veljavnem arheološkem ceniku. Investitorju so seveda ob tej novici vstali lasje in je odstopil od sajenja na že urejenem odseku ceste.
Po čudežu ohranjena platana pri podrtem Šubičevem paviljonu nekoliko omili nastalo Saharo. Kako dolgo še?


Miran Gajšek
Nespretnost in nestrokovnost?, 12.8. 2005, 13:50

1. Res je Šubičev paviljon padel, vendar je sestavni del investicije DARS in MOC tudi prestavitev paviljona na novo lokacijo, ki pa še ni določena. Zaenkrat so tri variante postavitve, možna je še katera. Katero pa predlagate vi, kolega Završnik?
2. Glede drevoreda jagnedi oziroma topolov je res, da so visoka drevesa značilna za nekatere mestne vpadnice, predvsem v mestih s panonskim vplivom. Ulica XIV. divizije po drugi vojni bila mestna vpadnica, sedaj pa ni več oziroma bolje povedano, ni načrtovana kot mestna vpadnica!. Projekt prenove Ulice XIV. divizije je projekt prenove (pre)hitre magistralne ceste - mestne vpadnice v urejeno mestno ulico s pravilno dimenzioniranimi pločniki, kolesarskimi stezami, zelenico z drevoredom na obeh straneh, dvopasovno mestno cesto z zavijalnimi pasovi (in ne štiripasovnico po prvotnem, predvsem cestnem projektu!), semaforiziranimi križišči, prehodi za pešce in kolesarje ter tlakovanjem na Krekovem trgu. Dodano bo še krožno križišče pri Razvojnem centru v naslednji fazi.
Kolikor vem ne drži podatek anonimneža - apologeta arheoloških cenikov, da bodo drevesa imela globoke korenine. Načrtovana drevesa imajo plitve korenine. Poleg tega pa, bodimo prosim natančni, urbanizem ima poleg umetniških razsežnosti tudi tehnične dimenzije, arheologi so že ali še bodo preiskali ves prostor, tudi tisti, namenjen za bodoče drevorede.
3. Prvič tudi slišim za podatek, da je investitor odstopil od sajenja na že urejenem odseku ceste. Kateri del ceste je že urejen? Drevesa, ki so predvidena v sprejetem načrtu (drevo je po ZGO objekt, drevored je obvezen po ZN Staro mestno jedro) bodo posajena v okviru urejanja zelenic, konsekventno v času gradnje.


Miha Završnik
Odgovor g. Gajšku, 17.8. 2005, 14:39

V pojasnilo nestrokovnosti in nespretnosti je po mojem mnenju dovolj že samo dejstvo, da v trenutku porušitve ni bilo (in še vedno ni) rešeno vprašanje o novi, končni lokaciji t.i. "prestavitve" paviljona. A vendarle gre še za več kot to. Zavajujoče je imenovati rušitev in ponovno izgradnjo za "prestavitev", ki bi bila, mimogrede, mnogo korektnejša rešitev. V trenutku prestavitve, bi bili namreć primorani vnaprej zagotoviti novo lokacijo. Zdaj spomeniško varovanega objekta, kulturnega spomenika ni več, ponovna izgradnja pa je spričo neznane lokacije toliko bolj vprašljiva!
V zvezi z iskanjem primerne lokacije naj odgovorim, da na pamet izrečeni predlogi ne odtehtajo strokovnosti tako pomembne naloge kot je ponovna postavitev nekdanjega Putnikovega paviljona. Predlagam, da se novo lokacijo določi z ustrezno razpravo, projektno študijo ali natečajem, ki bo poleg kontekstualne in prostorske ustreznosti vnaprej pretehtal tudi primerno vsebino replike porušenega paviljona.


anonimus
ponovno in zadnjič, 22.8. 2005, 13:38

Ne vem, kaj se je treba toliko spraševati o namembnosti prostorov paviljona, ko pa mesto, kolikor vem, poleg Vigradovih zelencev ne premore javnega stranišča, sicer izkaznice vsakega razvitega mesta. Postaja je vendar koncentracija prometa in ljudi, zakaj torej ne, v kleti seveda? Turistična info točka v samem objektu(ki bi to bila), pa tudi ne bi bila odveč, potem, ko bo železnica postala spet množično javno prevozno sredstvo.
Vpadnica ali nevpadnica - potrebuje visoko drevje, saj je izredno frekventirana cesta na robu starega jedra, pa pustimo tokrat arheologe ob strani. Drevesa s plitvimi koreninami ne obetajo kakšnih oprijemljivih dimenzij....


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Paviljon Turistične agencije Putnik ob izgradnji leta 1937. (Foto Pelikan, izvirnik hrani Zgodovinski arhiv Celje)


Nekdanja prostorska umestitev med železniško postajo in Celjskim domom. (Arhitektov bilten #111/114, J. Koželj, T. Glažar)


Značilna zaobljena tlorisna oblika stavbnega telesa. (Arhitektov bilten #111/114, J. Koželj, T. Glažar)


Nekdanja lokacija paviljona pod stoletno platano.


Zevajoča jama po odstranitvi objekta, v ozadju stavbna vrzel predlagane, žal povsem neprimerne lokacije za predvideno ponovno izgradnjo.
na vrh