info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 8. 2005

Neznosno draga Zbornica

Matevž Čelik
ZAPS nas je lani ponosno obvestila, da je pričela izvajati javna pooblastila. Po prejemu novih potrdil o vpisu v imenik, ki so jih člani letos spomladi dobili po pošti, pa so se pojavile prve težave. Prvi, ki so se znašli v težavah so bili člani, ki so se vpisali v ZAPS po sprejetju Zakona o graditvi objektov (ZGO), strokovni izpit za arhitekturo in urbanizem pa so opravljali še po starem pravilniku.

ZGO med pogoji za pridobitev licence navaja, da se licenca izda "posamezniku, ki je vpisan v imenik ZAPS". Ker tisti, ki so se šele vpisovali v ZAPS torej v imeniku še niso bili vpisani, so na Zbornici presodili, da jim licenca ne pripada. Vpisali so jih zgolj kot pooblaščene projektante brez licence. S tem pa so jih prikrajšali za številna pooblastila, med drugim tudi za sodelovanje na javnih natečajih.

Ker opozorila posameznikov niso zalegla, se je skupina arhitektov odločila, da ZAPS o nepravilnem vodenju imenika opozori preko svoje odvetnice. ZAPS je bila opozorjena, da nepravilno vodenje imenika po ZGO predstavlja prekršek, za katerega bi ZAPS lahko plačala od 500.000 do 10.000.000 sit kazni.

Opozorilo odvetnice je zaleglo, da so se odgovorni na ZAPS vendarle zganili. Vendar si vodstvo ZAPS ni želelo prevzeti odgovornosti za popravke v imeniku ter je za mnenje, kako naj ravna povprašalo še Ministrstvo za okolje in prostor. Tam so jim potrdili, da so člani, ki so opravili isti strokovni izpit za arhitekturo in urbanizem kot njihovi kolegi, ki so se vpisali še pred uveljavitvijo novega ZGO, upravičeni do licence ne glede na čas vpisa v imenik.

Vendar s tem težav ni bilo konec. Zbornica svojega imenika ni avtomatično popravila. Ko so prizadeti želeli izvedeti, kaj je z njihovo licenco, jim je referentka za javna pooblastila odgovorila, da morajo za vpis licence oddati vlogo. Na poizvedovanje, kje in s kakšnimi obrazci za vloge razpolaga ZAPS so prejeli odgovor, da vlogo predstavlja elektronska pošta poslana referentki.

No, od poslane "vloge" je minilo skoraj mesec dni do naslednjega zapleta. ZAPS prizatetih ni obvestila o popravi napake v imeniku, pač pa jim je poslala dopis, da jim zaračunava 10.000 sit za razširitev pooblastil. Za takšno nadaljevanje postopka se je menda odločila Komisija za vpis, v kateri sedijo Peter Bassin, Janez Dolinar in Andrej Goljar. Znesek pa je določila na podlagi pravilnika, ki ga boste zaman iskali na spletni strani Arhiforum.

Zato pa pravilnik, na podlagi katerega boste člani letos plačali trikrat večjo članarino, kot ste jo še lani, pripenjamo na dnu prispevka. Vse kaže, da administracija ZAPS postaja hudo draga, stroške zanjo pa vodstvo očitno namerava enostavno obesiti na ramena članstva, tako da jim zaračuna vsako birokratsko kaprico.


Več:
Pravilnik o plačevanju članarine in drugih prispevkov Zbornici

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Rasto Kirn
članarina, 12.8. 2005, 12:07

Ce pa zamudis s placilom clanarine, te enostavno (in brez opozorila) vrzejo iz spletnega seznama pooblascenih arhitektov. Posledice - s strani upravne enote zavrnjen projekt!

md
vpisovanje v ZAPS, 12.8. 2005, 17:55

Zanimiv je tudi trenutni potek vpisovanja v ZAPS, ko pri najboljši volji na podlagi izdanega potrdila o opravljenem strokovnem izpitu (leta 2001) ne moreš najti povezave na prijavnici, kakšna licenca ti pripada. Vpisnina znaša 65.000 SIT, medtem ko si prijazno opozorjen, da boš dobil še položnico za članarino in morda še položnico za 10.000 SIT za razširitev pooblastil (o tem piše Matevž).
In ko na vprašaš, ali resno mislijo, da je potrebno fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu overoviti pri notarju (tako piše v navodilih na prijavnici), ti povedo, da tega pravzaprav ni treba. In mimogrede tudi izveš, da niti diplome ni treba overoviti pri notarju. Verjamem, da večina tistih, ki se vpisuje v ZAPS, to stori in si s tem dela nepotrebne stroške, ne da bi vedeli za to.


andrej
pasejo se na naš račun, 16.8. 2005, 11:49

popolnoma se strinjam z zgornjim člankom, to kar se gredo s tole administracijo, pravilniki in spreminjanjem pogojev že ni več smešno, zelo mi je žal da nismo več v "navadni" inženirski zbornici (primerjajte malo njihove članarine in cene) in da zdaj plačujemo to hohštaplerstvo in mednarodne pasje procesije, kot član pričakujem najmanj točne podatke koliko na leto so dobili posamezniki, iz tega naslova in kakšen je njihov status, saj ni treba vseh, samo tiste recimo, ki so recimo nad 3 milijona tolarjev letno lep inženirski pozdrav

rb
neobvezno clanstvo, 17.8. 2005, 19:35

Glede na rezultat analize o obveznem calstvu v gospodarski zbornici bi vsekakor veljalo vprasati tudi clane ZAPS, kaj mislijo o obveznem clanstvu. A si gdo to upa?

Pozdrav vsem!


maja
clanstvo, 18.8. 2005, 16:51

Glede na inercijo clanov do programa dela zaps in predvsem glede na obstrukcijo instituta pooblascenih inzenirjev, kakor tudi lahko imenujemo prakso posojanja stempljev, je res tezko biti pameten. Kot pri kuri in jajcu se clovek sprasuje, kje je izvor tezav: med clani ali v organizaciji.
Kaze namrec, da bi ob ustrezno nizki ceni in boljsi organizaciji izdaje pooblastil in vodenja imenika clani ne imeli posebno velikih pripomb na delovanje zaps. To pa seveda ne govori v prid ne clanom, ne instituciji.


rb
neobvezno clanstvo II, 18.8. 2005, 18:46

Ce upostevamo dejstvo, da se ZAPS financira iz obveznih visokih clanarin, prijavnin, pristojbin, izpitov, vpisnin, razsiritev pooblastil ... je vsakomur jasno, da taksni zbornici ni potrebno drugace ravnati s svojimi clani.
Sploh ne mislim, da so stroski s clanstvom v zbornici najvecji problem; po moje je najhujsi obcutek, da je zbornica sama sebi namen in pa dejstvo, da ni efekta. Edino kar clan ZAPS zares obcuti so astronomski stroski. Ce clanstvo ne bi bilo obvezno, bi se zbornica morala bolj potruditi za svoje morebitne clane in bi bolj intenzivno "zagotavljala strokovnost in varovanje javnega interesa ...," kot pravi ZGO-1. Ce je to, kar se dogaja strokovnost in javni interes, potem ...


Anonimnež
Kje so strokovni in poslovni interesi članov?, 19.8. 2005, 12:31

Namen zbornic naj bi bil ščitenje strokovnih in poslovnih interesov svojih članov. Zanimivo bi bilo videti, kakšne rezultate na teh dveh področjih dosega ZAPS. Zaenkrat se daje vtis, da ZAPS ščiti le interese lastnih funkcionarjev. Če se ZAPS ne strinja s tem vtisom, naj nemudoma na svoji spletni strani objavi seznam tistih, ki so v tem mandatu dobili plačilo za svoje aktivnosti in zneske, ki sodijo zraven (vključno z vsemi letalskimi kartami, računi za hotele, dnevnicami itd.). Ker gre za denar, pridobljen od članov, bi poslovanje ZAPSa moralo biti povsem transparentno. Isto kot pri GZS, kjer manjša podjetja v njej vidijo sovražnika, je tudi pri ZAPS, le da manjša podjetja zamenjajo tisti s statusi, kjer jim država priznava izjemne uspehe na področju kulture (?) in jim v zameno plačuje osnovne socialne prispevke. Zanimiva bi bila analiza, koliko "kulturnikov" je sploh članov ZAPS in kako ti pridejo do projektov, "zrelih" za podpis z licenco, kjer je prvenstveno potrebno predvsem inženirsko znanje. Država bi lahko tudi na račun kulturnih arhitekturnih inženirjev nekaj privarčevala. Lahko pa bi te ljudi tudi prisilila, da za svoje delo izdajajo račune in od njih državi pošteno odvajajo davke. Narobe svet bi lahko spregledala tudi ZAPS in delovala v smeri poslovnih interesov svojih članov. Pri tem se seveda postavlja še vprašanje, ali je DESSA res potrebna in ali ne bi bilo nemara za nekoga bolj poslovno, da dela v resni firmi, kot pa da odvaja denar DESSI. In če sem že pri biznisu, koliko birojev, kjer cele dneve presedi za računalnikom mnogo arhitektov, ima svoje delavce v resnici tudi zaposlene? Medtem ko resna firma posluje v skladu z zakoni, v večini arhitekturnih birojev spet sedijo kulturniki, biro pa jim namenja mesečni avtorski honorar. Izogne se plačevanju prispevkov (te pridno še naprej plačuje država), dopustov (ta seveda ni plačan), regresu in še čemu. To pomeni, da se lahko taki arhitekturni biroji, ki jih ni malo, imajo pa zveneča imena, zelo nekonkurenčno obnašajo na trgu. Vsekakor velika tema za prevetritev scene. Kje je zdaj Mrkaić in kje so Finance, da bi začeli vohljati v tej smeri?
Arhitekti s(m)o itak povsem nezainteresirani za te stvari. Manj, ko vemo, bolje smo. Še najbolje je, da nekomu doma za kuhinjsko mizo zdizajniramo kulturniško, pardon, umetniško hišo, naredimo pgd, ki ga popečati nekdo, za katerega nam je povedal Jožetov prijatelj, investitor in izvajalec pa naj potem crkneta, ko morata po tistih načrtih zgraditi hišo. Odgovorja itak nihče. So to potem strokovni in poslovni interesi, ki jih ščiti ZAPS? Morda bi morali svojo zbornico ustanoviti "nategnjeni" naročniki arhitekturnih storitev. Ta bi ščitila njihove interese in bi morda bila bolj učinkovita v zvezi zagotavljanjem strokovnih in poslovnih interesov arhitektov! Arhitekturna srenja pa medtem še vedno javka, kako je arhitektura podcenjena. Da nemara res ni kaj z arhitekti narobe?


igor culic
fuj!!!!, 22.8. 2005, 20:37

Te cene in tisti, ki so si jih zamislili pa niso vredni drugega kot prezira. Zal mi je, da ne pride do bojkota. Ce lahko oni postavijo nekomu sankcije, bi moralo biti tudi obratno. Ja, pa bi si sploh kdo upal? Ne. Ne verjamem. Zato placaj in bodi tiho. Cene letijo v nebo, mene pa zanima, kdo od mlajsih ustvarjalcev bi si lahko vse to sploh se privoscil? Jaz si verjetno se lep cas ne bom mogel tega privosciti, zal mi je, pa naj bo clanstvo se tako obvezno. Pohlep po denarju te zbornice in tistih, ki za tem stojijo pa je tako odvraten, da me sploh niti malo ne mika podpirati taksnih institucij, ki same pri sebi mislijo, da imajo legitimno pravico do tega, biti del te verige, ki nima nobene druge funkcije, kot da je pozresen birokratski aparat s potrosnisko miselnostjo, ceprav pravi drugace. Ja, naj se tocno ve, kam gre denar, koliko ga kam gre, glede na to, da vseh arhitektov in krajinskih arhitektov ter ostalih ni malo, je tudi denarja precej na racunu zbornice.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh