info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
19. 9. 2005

Pust: "Dogaja se, da projekta zaradi prenizkih cen ni mogoče izvesti."

Maja Simoneti
Finance so prejšnjo sredo poročale o pozivu Evropske komisije državam članicam, naj okrepijo konkurenčnost na trgu s storitvami tradicionalno zaščitenih poklicev. Komisija je med navedla odvetnike, notarje, arhitekte, davčne svetovalce, farmacevte in inženirje. Pri tem je evropska komisija opozorila na določanje cen storitev, ali spodnjega oziroma praga njihovih cen ter na prepoved oglaševanja storitev v posamičnih poklicih. Ker je kot manj aktivna na področju zagotavljanja konkurenčnost omenjena tudi Slovenija, so novinarji Financ preverili, kaj o mnenju Evropske komisije menijo nekateri predstavniki teh poklicev pri nas.

Med objavljenimi izjavami, je tudi izjava predsednika ZAPS dr. Viktorja Pusta, v kateri dobesedno pravi:
"Konkurenca mora biti, vendar merila ne morejo biti povsod enaka, pri nas je to predvsem kakovost. Poleg tega si že nekaj časa prizadevamo za sprejem podzakonskega akta, ki bi določal minimalni tarifni sistem, ki bi ga sprejela naša zbornica. Večina držav jih ima, druge so jih sicer pred časom odpravile, vendar so tam neke minimalne cene že dolgo uveljavljene. Na tujem nihče ne dela za samomorilske cene. Pri nas je drugače, zato pa se nam dogaja, da projekta zaradi prenizkih cen ni mogoče izvesti ali da nas investitorji tožijo zaradi nepopolnosti projekta," razlaga Viktor Pust, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Dodaja, da je naš trg zelo neurejen, zato lahko vsak počne vse. To pomeni, da je ena oseba lahko projektant, graditelj in še prodajalec stanovanj obenem, kar je konflikt interesov."

Ker predsednik Pust izjave do danes ni demantiral in ker nihče od članov ZAPS proti njej ni protestiral, je možno sklepati, da člani ZAPS in ostali arhitekti, ki arhitekturo prakticirajo posredno, to je s pomočjo izposojenih pečatov članov, mislijo enako kot on. Če je temu tako, bi morala država zbornico nemudoma ukrepati. Zakaj? Ker je ZAPS med drugim ustanovljena zato, da zagotavlja kakovost na področju prostorskega načrtovanja. Če nekdo toži zbornico zaradi projekta, ki ga ni mogoče izvesti, to kaže na problem izvajanja tega pooblastila. Če pa nasprotno predsednik zbornice za medije izjavi, da so za tovrstne tožbe krive nizke cene projektov, je nekaj narobe. Kakovost v smislu izvedljivosti projekta je namreč izključno povezana s pooblastili, ki gredo inženirjem po opravljenem strokovnem izpitu. Cena projekta ne more vplivati na to, ali so načrti v tehničnem smislu popolni, to je izvedljivi. Če pa je temu tako, pomeni da so investitorji v Sloveniji nezaščiteni pred neznanjem in improvizacijami, čeprav država in posredno ZAPS zatrjujeta drugače.

Tudi kar je predsednik Pust izjavil o konfliktu interesov, je problematično. ZGO-1 določa da morata biti projetkantski in izvedbeni del ločena, ker je to pomemben način zagotavljanja nedovisnosti strokovnjakov na strani projektive. Če morda predsedni ZAPs ve, da prihaja v Sloveniji do takih krišitev je njegova dolžnost, da ZAPS zaščiti interese projektantov, ki jih zastopa in te kršitve naznani ustreznim organom. Razprava o problemu v časopisu kot so Finance pa naj se odpre, ko se izčpani vsi ustrezni drugi mehanizmi zaščite interesov. Trditev, da je stroka izčrpala legalne možnosti zaščite interesov in da potrebuje nove ukrepe, bo do takrat pač bolj predstalvjanej vtisov kot argumentirana razprava.

Vprašanje je, zakaj bi komu sploh bilo mar zato, kar je izjavil predsednik dr. Pust. Odgovor je preprost. Zato, ker predsednik na srečanjih po svetu in sestankih v državnih pisarnah zastopa vse člane ZAPS. Izjave, kakršno smo lahko zasledili v Financah, pa ustvarjajo vtis, da arhitektom, krajinskim arhitektom in prostorskim načrtovalcem v Sloveniji še zdaleč niso jasna pravila dobrega poslovanja. Zaskrbljujoče je, da je takšno izjavo možno razumeti tudi v smislu, da člani ZAPS niso pripravljeni na konkurenčni dialog s kolegi v Evropi. Zato pričakujemo, da bo ZAPS poskrbela za demanti oziroma razlago predsednikove izjave. Če se komu zdi, da gre v izjavi zgolj za manjše kikse naj se spomni, da si ZAPS prizadeva, da bi ta država v smislu zaščite javnega interesa in v dobro projektantom sprejela minimalni tarifni pravilnik. Izjava dr. Pusta v Fianncah je imela pomenljiv naslov: Nujno potrebujemo tarifni pravilnik. Zagovarjanje takega ukrepa bo zahtevalo od pogajalcev več kot natančno in enoznačno argumentacijo.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miha
kultiviranje vrednosti, 20.9. 2005, 10:31

Pomanjkanje minimalnega tarifnega pravilnika na področju arhitekturne stroke je problematično. Zakaj? V starih članicah evropske unije takšni pravilniki ali obstajajo, ali pa so do pred kratkim v takšni ali drugačni obliki obstajali vrsto let. To je nedvomno pripomoglo k uveljavitvi nekega samoumevnega minimuma, ki je tudi tistim manj ambicioznim projektantom zagotavljal preživetje. No, kot smo prebrali, so nekatere države pod pritiskom evropske unije v imenu svobodnega trga bile primorane te pravilnike razveljaviti. Posledice v tem obdobju recesije in visokih cen naftnih derivatov so presenetljivo negativne. Ob pomanjkanju investicij tako v javnem, kot tudi v privatnem sektorju so v boju za naročila cene uslug arhitektov pričele drastično padati. Trend, ki ga poznamo pri nas in ga investitorji imenujejo "popust" na ceno projektne dokumentacije, se je pričel zelo vztrajno širiti proti severu. Po poročilih nekaterih kolegov iz bližnje tujine dosega pri posameznih primerih tudi do 50% (!) nekdanje minimalne tarife. Dumping, ki se v nekaterih vejah gospodarstva enači z največjim kriminalom, na področju arhitekture postaja legitimno sredstvo za pridobivanje dela. Sam ne dvomim v izjavo g. Pusta, da prihaja do tožb, ker s polovično tarifo arhitekti, krajinarji in urbanisti ne morejo izdelati popolne dokumentacije. Dobre polovice dela nimajo plačane in si jo na račun minimiranja stroškov primorani oddelati v najkrajšem možnem času. Kvaliteta pa ob časovnih in finančnih stiskah praviloma trpi. Po vsebini izjave sklepam, da se tožba najbrž ni nanašala na samo zbornico, temveč na posameznika - člana. Skratka - smatram, da nek minimalni tarifni pravilnik potrebujemo. S povdarkom na "MINIMALNI". Ker je naša stroka že tako razvrednotena do skrajnosti, bi s tem dosegali vsaj nekaj dostojanstva. Ne pričakujem notarskih standardov, v marmor obloženih arhitekturnih birojev, mercedesov in splošnega bogastva vseh predstavnikov stroke, vendar iščimo kriterije trga vsaj delno pri kvaliteti in ne samo pri ceni usluge.
Problematika konflikta interesov pa si zasluži posebno obravnavo. Naša družba z izgovori tranzicijske narave in dodatnim problemom korupcije takim problemom in njihovim rešitvam po mojem mnenju še ni dorasla. To področje mora urejati zakonodaja, ki je birokratska, nedodelana, izvaja pa se preveč selektivno.


Anonimnež
standard / kakovost / cena, 20.9. 2005, 13:41

Razprava o kakovosti je ključna! Kaj torej v SLO določi kakovost projekta? Predpisom sledeča popolnost, ki jo garanitrajo podpisi in pečat, ali ne? Iz besedila je razbrati da je z MTP-jem treba zagotoviti prav tovrstno standardno kakovost projektov. Prav. Zakonodajo je treba dopolniti, ker se tega, kar zahteva, ne da izdelovati, ne da bi država prepdisala, za koliko denarja naj se to naredi. Bo na osnovi cene po MTP-ju naročnik dobil izvedljiv projekt v skladu s predpisi, če pa bo hotel še druge razsežnosti kakovosti, bo plačal še več? Koliko več, kolikor bomo zahtevali projektanti, kolikor bo imel, kolikor bo pač želel?
Očarljivejši del trgovine se razvija prav v neoprijemljivem delu presežne vrednosti oz. kakovosti. Za višje cene projektiranja je ključna razprava o kakovosti, tehnično popolni načrti pa so samoumevni standard, o katerem ne bi smeli izgubljati preveč besed.


tine
Brez naslova, 21.9. 2005, 16:15

Sem še enkrat prebral ta zloglasni članek v Financah in ugotovil, da v izjavi V. Pusta ne vidim čisto nič spornega, nasprotno popolnoma se pridružujem njegovemu mnenju. Očitno spoštovana Maja nimate veliko praktičnih izkušenj s projektivo in večjimi naročniki, nočem biti pokroviteljsi, vendar si ne znam drugače tolmačiti vašo jezo uperjeno proti Pustu. Tokrat ima za spremembo prav in ne vem, kaj vraga še čakamo na minimalne tarifne pogoje. Če želite razmere v Sloveniji vzporejati z zahodnoevropskimi to pač ni mogoče, ker gre za stare demokracije, kjer pravosodje bolj ali manj deluje, pri nas je popolnoma skorumpirano in jaz kot projektant imam čez glavo dosti investitorjev, ki izsiljujejo s cenami projektov, ne ker bi te ne bile konkurenčne, ampak, ker iz njihove nekulture izvira vzgib, da je potrebno vsakogar na vsakem koraku "nategniti" v lasten profit seveda. Moje izkušnje do sedaj so vse po vrsti takšne, pustimo privatne naročnike, ki zidajo hiše, govorimo o stanovanjskem skladu, natečajih in privatnih investitorjih, ki ne samo, da oberejo projektanta tudi arhitekture ne izvedejo po projektu. In nastanejo "Fehlerji" veliki Fehlerji, ki jih ni zakrivil projektant. Nato namesto, da bi ti tožil njega investitor noče izplačati svojega že tako minimalnega dolga. Svinjarija, ki je vsak dan večja, popolno brezpravje in nemoč projektantov, ter Zbornica, ki ne ščiti interesa članov so skup idealnih pogojev za ustvarjanje konkurenčnosti na trgu projektantskih storitev. DA Maja!, minimalni tarifni pogoji so korak k kvalitetnejši ponudbi projektantskih storitev, ker moje in pozornost večine projektantov ne bome več usmerjali v lov za eksistenčnim minimumom, ampak se bomo namesto kvantiteti projektov le-tem posvetili kvalitetneje!

Matevž Čelik
Cene in vrednost, 22.9. 2005, 10:43

Tine s cenami projektantskih storitev povezuje kar nekaj problemov: nedelovanje pravosodja, nekulturne investitorje, zbornico, ki ne ščiti interesov članov... Težko je najbrž povleči vzporednico med delom pravosodja in ceno projektantskih storitev. Ogorčeno valiti krivdo na investitorje se tudi sliši malo neresno. Ne verjamem, da slovenski arhitekti podpisujejo pogodbe v lastno škodo. In tudi ne poznam nobenega, ki bi bil na robu preživetja.
V isti sapi, ko predstavniška zbornica arhitektov zahteva več denarja za arhitektove usluge, govori o velikem pomenu arhitekture za družbo in državo. Arhitekturo v vsak dom! Arhitektura lahko reši socialne probleme, pripomore k učinkovitosti gospodarstva... O pomembnosti dobrega načrtovanja prostora in kvalitetnega oblikovanja naj bi se učili tudi otroci v šolah... Večjo vlogo arhitektu... Te stvari gredo težko skupaj sloganom: "Arhitektom več denarja!"
Izvoljeni predstavniki stroke s trditvami, da svojega dela ne bomo opravljali po zakonsko predpisanih standardih, vkolikor ne bodo uzakonjene višje cene projektantskih storitev, arhitekturi delajo predvsem slab PR. V bližnji preteklosti so si ugled z zahtevami po večjih plačah že zapravili zdravniki s svojo Zbornico. Kot vemo se kvaliteta zdravniških uslug zaradi višjih plač do danes ni spremenila.
Zbornica bi se zato morala ukvarjati predvsem z dvigovanjem kvalitete poslovne prakse svojih članov. V zgornjem komentarju Tine očitno govori o svojih poslih, kjer se je pustil obrati do kosti. Uzakonitev tarif ga ne bo rešila. Mogoče bi morali za člane, ki imajo podobne težave kot Tine organizirati kakšen izobraževalni seminar o osnovah dobrih poslovnih razmerij, o vsebinah in izvajanju pogodb. Kakšne pogodbe naj arhitekt podpiše, da posel ne bo v njegovo škodo in podobne stvari.
Arhitektura bo dobila svojo ceno, ko bodo njeni uporabniki spoznali uporabno vrednost arhitektovega dela in nasveta. Z uveljavitvijo tarif bo zrasla cena papirjev, zloženih v projekte. Vrednost (in ugled) arhitekture in arhitektovega dela pa bo dejansko samo še bolj padla. In vloga arhitekta bo še manjša, kot je zdaj.


miha
MINIMALNI tarifni pravilnik, 23.9. 2005, 10:38

očitno nekaterim resnično manjka praktičnih izkušenj s projektivo, kot pravi tine. dejanski problem je samo v tem, da si v prizadevanju za pridobitev dela nekateri medsebojno zbijajo cene na nivo, ki je daleč pod izvedljivim. Hkrati se zavedam, da nekateri na račun vez in poznanstev lahko brez posebnega truda izstavljajo račune na nivoju pravilnika in ne razumejo tega problema. Vendar je teh malo in niso merodajni. Velika večina pa je primorana delovati na "prostem trgu". Matevž, izjava "Zbornica bi se zato morala ukvarjati predvsem z dvigovanjem kvalitete poslovne prakse svojih članov." je v danih okoliščinah brez vsake osnove in odraža absolutno pomanjkanje stika z realnostjo tistega, ki izusti tako neumnost. Če ne poznaš nikogar, ki bi bil na robu preživetja, še zdaleč ne pomeni, da taki ne obstajajo. Še enkrat poudarjam, da minimalni tarifni pravilnik ne služi zagotavljanju blagostanja arhitektom, temveč zgolj MINIMALNO tarifo za zagotavljanje celovitosti obsega projektne dokumentacije, ki ga zahteva zakon! Že samo za izpolnjevanje vseh teh bedastih formularjev, ki so po zadnji verziji zakona sestavni del projektne dokumentacije, stane projektanta precej časa. Strinjam pa se s tem, da krivdo ne moremo valiti na investitorje. Pač investirajo in minimirajo stroške, investitorji kot investitorji. Običajno sicer na napačni strani, ker mu nekateri ne znamo dopovedati, da z dobro plačanim (in dobrim) arhitektom pri izvedbi ne bo imel problemov in da bo pri projektu, ki ga bo izdelal dobro plačan (in dober) arhitekt, veliko več prihranil pri sami izvedbi. A to je posebno poglavje, ki je dejansko predmet poslovne prakse posameznika in nima nobene veze z zbornico ali cenikom.

aleš žetko
neenotnost, 25.9. 2005, 20:58

Menim, in to je ta debata tudi pokazala, da je največji problem nas arhitektov izrazita neenotnost in nekolegialnost: Ste morda kdaj slišali notarja, ki"pljuva" čez drugega notarja, o advokatu ali zdravniku, ki si skuša pridobiti stranko na račun kolega. Poleg tega ali je kolegom arhitektom znano, da naši kolegi, samo da bi si pridobili naročilo nudijo tudi več kot 80% popust na stare cenike - ali ni to mizerija?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Sedež ZAPS na Vegovi 8.
Foto: Arhiforum

na vrh