info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 9. 2005

Metalka izgublja svoje originalno pročelje

M. Č.
Po sporni spremembi fasade ljubljanske Name in načrtovani nadzidavi Maximarketa se v teh dneh spreminja pročelje še ene ljubljanskih veleblegovnic - Metalke. Prejšnji teden je bilo ob Metalki opaziti dvigalo z delavci, ki so s kladivi razbijali steklene prizme na fasadi.

Pravzaprav o Metalki danes s težavo govorimo kot o veleblagovnici, saj je zaprta že nekaj let. Prejšnji teden smo v Delu zasledili izjavo enega od lastnikov in predstavnika Metalke Trgovina, Franca Gajška, ki je dejal, "da druge rešitve ni", ker se "vsa trgovska dejavnost seli izven centra mesta". Odgovornost za to je pripisal Rotovžu, češ, da "mestna oblast procesa umiranja centra ne zna ustaviti."

Menda so lastniki za novo namembnost Metalke tehtali precej predlogov. Med drugim je bila predvidena tudi nadzidava in preureditev v hotel. Po prenovi bodo zdaj zgornja tri nadstropja namenjena pisarnam, v pritličju in kleti pa ostajajo trgovine. Lastniki pri oddaji pisarn računajo na banke in zavarovalnice ter sodišče, zaradi katerega naj bi bila lokacija privlačna za odvetniške pisarne.

Metalko je v letih 1969 - 1973 zasnoval arhitekt Edo Mihevc, ki poleg Ravnikarja velja za drugega očeta slovenske arhitekture. Kot kaže, pa strokovne ustanove in društva ob spreminjanju fasade Metalke ne bodo protestirale, tako kot so ob napovedanem spreminjanju Ravnikarjevega Maximarketa. Metalka ni bila obdelana v "Evidenci in valorizaciji objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-1970" (Spletno verzijo najdete na Trajktu!), niti ni bila uvrščena v "Arhitekturno dediščino 20. stoletja" v okviru akcije Društva arhitektov Ljubljana. Prenovi po naših informacijah ne nasprotuje niti arhitekt Boris Leskovec, ki ob Mihevcu velja za soavtorja veleblagovnice, trenutno pa predava na Fakulteti za arhitekturo.


Povezave:
>>Evidenca
>>Arhitekturna dediščina 20. stoletja

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Igor Kebel
hipokrizija neznanja, 27.9. 2005, 00:40

Ritidektomija (angl. face-lifting) je poseg plasticne kirurgije, ki vkljucuje odpravo mascobe, nategovanje misic ter glajenje gub na obrazu in vratu. Rezultat postopka je trenutna pomladitev na povrsju telesa, oziroma fizicna kozmetika, podkozna biogenetska substanca v svoji popolnosti pa se evolutivno se naprej stara, povedano namerno zelo posploseno.
- - -
Glede na dejstvo, da Metalka ni uvrscena (sic!) na noben "trajnostni" seznam v slovenskem druzbeno kulturnem vrednostnem sistemu, je povsem brezpredmetno in celo nerazumljivo ugovarjati potrebam lastnika, ki izvirajo iz logike prostega trga in privatnega nepremicninskega kapitala, kar se lahko razbere tudi iz clanka. Vznemirljivi pa sta vsaj dve vprasanji:
1. Zakaj Metalka ni nikoli pristala na nobenem uradnem seznamu, oziroma katere kriterije, za uvrstitev na seznam, Metalka ni "izpolnila" ? (vprasanje je komicno in zato le retoricno, kakopak)
2. Po katerih kriterijih je Metalkin "skoraj sosed" Kolizej zasel na zacasni zascitniski seznam, in posledicno, zakaj si tipologija nekdanjega avstrijskega gospodarskega objekta vprasljivih arhitekturnih kvalitet nenadoma zasluzi superiornejsi tretma od (po mojem skromnem mnenju) najbolj izvirnih in kvalitetnih stavb recentne slovenske arhitekturne zgodovine?

Z drugim vprasanjem ne mislim zamegljevati teme. Nasprotno, zagovarjam tezo, da so stavbe in mesta minljivi in v casu spreminjajoci se sistemi, se posebej v visoko razvitih urbanih druzbah, kjer so organizacije, ki jim arhitekti recemo mesta, zelo sofisticirani gospodarski aparati, ki usklajujejo privatno in drzavno v dinamicen ekvilibrijum. Metalka, - kot zelo pred-svojim-casom - prototip produktne in embalazne arhitekture ima 30 let kasneje, vrsto stereotipnih sodobnikov, tukaj dajem za primer npr. Prada stavbo v Tokiu.
OK, Metalka ni Prada in Ljubljana nikoli ne bo Tokio.!
A to ne pomeni, da Metalka ni bila sposobna prodajati Prade.

---
Naivno upam, da ima Metalka trenutno dobrega "plasticnega kirurga". Bodocim komisijam pa namenjam prijetne in konstruktuvne pogovore z realnostjo.


dominika batista
Brez naslova, 27.9. 2005, 16:05

Ne vem kaksni procesi potekajo v nasi druzbi, da lepo in kvalitetno, katerega bore malo je, neprestano izginja ali se kvari.
K A T A S T R O F A !


lojze_z_doline
hipokrizija neznanja #2, 28.9. 2005, 00:41

Igor, pod tvoj spis dam brez pomislekov tudi svoj podpis.

student dva
Brez naslova, 28.9. 2005, 15:16

"Nasprotno, zagovarjam tezo, da so stavbe in mesta minljivi in v casu spreminjajoci se sistemi, se posebej v visoko razvitih urbanih druzbah, kjer so organizacije, ki jim arhitekti recemo mesta, zelo sofisticirani gospodarski aparati, ki usklajujejo privatno in drzavno v dinamicen ekvilibrijum."

Stvar o kateri govorite, spoštovani gospod Kebel, ni stvar tez in ne vem kakšnih pozicioniranj, ampak je stvar, ki vas nikoli ne bo vprašala za mnenje, niti ga ne bo nikoli spoštovala. Jaz ga, da ne bo pomote.
Zame je stvar povsem jasna. Mestni prostor se privatizira. V kolikor trgovina, veleblagovnica, kot odvod javnega prostora tržnice še ohranja javni značaj, ga oddelki zavarovalnic in bank prav gotovo ne. Zame ni bistvene razlike med ljubljansko tržnico in Metalko. Kar je pomembno je značaj teh prostorov. ko slišim za "trgovino v kleti" me to spomni na kakšno črnogledo napoved prihodnosti, ko bom svoj kruh kupoval v kanalizacijskih kanalih.

"mestna oblast procesa umiranja centra ne zna ustaviti."
Ne zna, res. Ampak to ni vprašanje znanja, ampak vprašanje, kaj nam ta prostor pomeni, kakšno vrednoto nam predstavlja. Ne vem, ampak mesto umira tudi zaradi tega, ker se vanj selijo dejavnosti, ki funkcionirajo od devete do tretje ure. Nekoč smo lahko rekli:" IMAMO lepo trgovino, lepo tržnico." Za Metalko bomo poslej lahko rekli:" IMAJO lepo trgovino."
Mestna oblast si spodjeda lasten prostor, in vprašanje je, če se tega zaveda. Da, res je hipokrizija, ampak ne samo v smeri do "uporabnikov" prostora. Glavni problem je v neiskrenosti do sebe.


student dva
poprava, 28.9. 2005, 15:18

Namesto,
...lahko rekli:" IMAJO lepo trgovino."
Mestna oblast...,
sem mislil,
lahko rekli:" IMAJO lepo zavarovalnico."
Mestna oblast...


Mika
gradbena inšpekcija, 28.9. 2005, 19:26

Kakorkoli že, imamo zakonodajo, ki jo moramo spoštovati vsi, tudi investitorji. Zaradi suma, da se dela na Matealki izvajajo brez gradbenega dovoljenja, smo investitorje ovadili gradbeni inšpekciji. Obveščena pa je tudi inšpekcija za varstvo kulturne dediščine. Žalostno je namreč to, da bo izginilo nekaj, kar pravzaprav sploh še ni bilo ovrednoteno in postavljeno na arhitekturni zemljevid.
Zdaj lahko apeliramo na inšpekcijo, da bo pri svojem delu temeljita in da bo kršitelje, v kolikor je do kršenja sploh prišlo, sankcionirala. Odnos avtorja/ev je pri tem pravzaprav postranska stvar, saj s spreminjanjem pročelja fasade, pa tudi če gre zgolj za podiranje steklenih prizem, nekaj odvzemamo mestu. Vsaka stavba, s svojimi oblikovalskimi in materialno-tehničnimi rešitvami, je namreč odraz časa, v katerem je Metalka nastala. To sedaj izginja, kot izginja dediščina Eda Mihevca.
Sicer pa je vodstvo Metalke Trgovina d.d. s predsednikom uprave g. Gajškom, baje v postopku zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije. Po naših informacijah pa se blagovnica preureja v pisarne in jih bo zasedla znana slovenska časopisna hiša. Prav zato, da bi zagotovili osvetljevanje in ventiliranje, pa bodo steklene prizme zamenjali z okni. Verjamem, da bi se dalo spremembo namembnosti izpeljati na veliko bolj domiseln in spoštljiv način do obstoječe arhitekture.


JakaV
Brez naslova, 29.9. 2005, 19:03

Zanimivo je zakaj objekt ni bil uvrščen na nobenega od omenjenih seznamov. Pristranskost?
Gre namreč za zgradbo, ki je predrugačila prostorska razmerja okrog Ajdovščine. Tujek, ki si je upal preseči secesijsko merilo ožjega območja, ki ni upošteval enakomerne distribucije vertikal in ki meče madež na 'nedotaknjeno' grajsko silhueto. Vseeno pa gre za primer tehnološke naprednosti in najverjetneje za arhitekturo, ki zaradi ideološkega predznaka, ne najde mestna na sneznamu Evidenca in Valorizacija.


Anonimnež
Brez naslova, 30.9. 2005, 15:02

Važno je, da bomo dobili nove trgovske površine v okviru novogradnje potniške postaje - a takrat bo pa trgovska dejavnost dobičkonosna??

Anonimnež
ccc, 5.10. 2005, 09:14

Obsedenost postmodernistov z ohranjanjem dediščine modernizma počasi postaja trend ;)

hans
o procesih v družbi, 7.10. 2005, 02:14

Draga Dominika, staramo se. Vsi mi, pa še hiše zaven, nekateri se pa že rodijo "blond".... pa hiše tudi.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



na vrh