info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 10. 2005

Skupaj za kakovostnejšo arhitekturo

Matevž Čelik
Dežnik Arhitektura je iniciativa za kakovosten prostor in arhitekturo. Iniciativa nastaja na pobudo Zavoda za prostorsko kulturo TrajekT in zaenkrat povezuje organizacijski odbor Piranskih dnevov arhitekture, Arhitekturni muzej Ljubljana, Fakulteto za arhitekturo univerze v Ljubljani in Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

V okviru naštetih ustanov si posamezne delovne skupine z organizacijo kulturnih, družabnih in izobraževalnih dogodkov prizadevajo opozoriti na pomen kakovosti arhitekture in urejenosti prostora. Ta prizadevanja letos združujemo pod skupno iniciativo Dežnik Arhitektura. Dežnik arhitektura bo letos osredotočen na temo arhitekturna politika. Arhitekturne politike v Evropi bodo tema letošnjih Piranskih dnevov arhitekture (25. - 27. novembra). FA in AML se bosta v Dežnik Arhitektura vključila z dogodki za študente, rednim muzejskim programom in dodatnimi prireditvami. V okviru Dežnika Arhitektura bo predstavljen prvi slovenski spletni arhitekturni vodnik, ki ga je izdelal TrajekT.

Pod okriljem Dežnika bodo v novembru arhitekturne pisarne odprle svoja vrata obiskovalcem. Vsi, ki jih arhitektura podrobneje zanima, se bodo lahko o njej poučili iz prve roke. Dežnik arhitektura je do konca oktobra razprt za nove pobudnike in pobude!

Sodelujoče ustanove se zavedajo, da je dostop do informacij o prednostih dobrega načrtovanja izjemnega pomena, ker ima arhitektura zelo neposredne učinke na vsakdanje življenje. Kakovost končnih rešitev je odvisna od različnih deležnikov ter razmer v procesu načrtovanja in gradnje. Poleg upravnega sistema in sistema prostorskega načrtovanja so pomembne tudi različne politične agende in programi. Arhitekturo poleg načrtovalcev soustvarjajo in gradijo tudi naročniki in uporabniki. Kakovost arhitekture se poraja v zahtevnih razmerjih med deležniki zato je za zagotavljanje kvalitete grajenega okolja in kakovosti prostora izjemeno pomembna vloga države.

Arhitekturna politika je termin, ki se je uveljavil za dokumente, s katerimi se vlade zavezujejo k izvajanju koordiniranih ukrepov pri načrtovanju prostora in arhitekture z namenom izboljšati socialne, izobrazbene, zdravstvene, in gospodarske razmere v prostoru. Tudi v Sloveniji se pripravljamo na sprejem svoje arhitekturne politike in pobudniki povezani pod Dežnikom arhitektura, želijo z dogodki v novembru tvorno prispevati k oblikovanju tega pomembnega dokumenta. Za doseganje pozitivnih učinkov je treba povezati različna področja in vprašanja. Novembrske prireditve merijo na na teme, ki segajo od izboljšanja poslovnega okolja za arhitekturno ter prostorskego načrtovanje, do izobraževanja in spoznavanja rezultatov domačih ter drugih evropskih praks.

Slovenija se v zadnjem času poudarjeno posveča reformam, ki naj bi ji zagotovile kar se da očiten in prepoznaven, njej lasten razvojni skok. Država ter občine posodabljajo in gradijo različno novo infrastrukturo in načrtujejo poslovne ter tehnološke parke. Javni stanovanjski skladi in zasebna podjetja načrtujejo gradnjo številnih novih stanovanj, temeljite prenove pa so potrebne tudi starejše soseske. Posedujemo veliko število kulturno zgodovinskih znamenitosti, ki jih želimo obnoviti in oživiti z novimi vsebinami. Slovenija želi razvijati različne oblike trajnostnega turizma in ohranjati kvalitetno krajino, ki za turizem predstavlja razvojni vir.

Odnos do grajenega in naravnega okolja je za identiteto Slovenije ključen. Prostorski načrtovalci nove gradnje razumemo v kontekstu razvoja in odnosa do okolja, do obsotječih ureditev in predvsem tudi do možnosti, ki jih ponuja prenova. Razvojne odločitve morajo zato po naši oceni biti dosledno pospremljene z prostorskimi razsežnostmi ter tako zagotavljati pogoje za razvoj kakovostnega življenjskega okolja kot osnove za gospodarski in druženi razvoj. Slovenija prihodnosti lahko ostane sebi zvesta in prepoznavna, če bo uspešno uskladila razvoj s svojimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi, kakovostno gradila, prenavljala, varovala in razvijala. Tako mesta in podeželje kot hiše in krajino.

Kakovostna arhitektura, urbanistično in krajinsko načrtovanjebodo v prihodnjih letih na preizkušnji. Gospodarska uspešnost Slovenije mora dobiti oprijemljive odseve v dobro načrtovanih in urejenih mestih ter prepoznavni sodobni arhitekturi. Prostorski načrtovalci si želimo, da bi čim več odgovornih v Sloveniji to razumelo.

Podrobnejši program novembrskih prireditev bo na voljo v kratkem. Za celostno podobo Dežnika Arhitektura skrbi Aparat.


Več:
>>Piranski dnevi arhitekture / program in prijavnica
>>Arhitekturni muzej Ljubljana
>>Fakulteta za arhitekturo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

KA
in kje, 13.10. 2005, 08:16

razen na koncu so krajinski arhitekti s svojim društvom in fakulteto?

Anonimnež
Brez naslova, 13.10. 2005, 09:19

zgleda, da letos niso pripravili nobene velike vrtnarske razstave in so padli ven...

LuKA
ka, 13.10. 2005, 09:35

Mislim, da bi bilo za nekatere koristnoogledati si predmetnik študija krajinske arhitekture in ga primerjati s predmetnikom študija vrtnarstva.
Mimogrede, vrtnarska razstava BUGA v Munchnu se je že zaključila z 9. oktobrom.


tomaž čeligoj
LJUBLJANA SE SPET UREJA, 13.10. 2005, 16:10

prebral sem le naslov članka:
'Slovenske arhitekturne ustanove se povezujejo z
namenom izboljšati kakovost arhitekture in urbanega prostora' tako, da ne vem o čem govori članek. moj komentar gre le na KVALITETO URBANEGA PROSTORA in udejstvovanje ustanov, ki naj bi zanj skrbele. zdaj se med seboj celo povezujejo - rade bi bile še močnjše.

včeraj sem se s kosila vračal mimo Vegove. ulica je zaprta, ob valjarju se sprehaja nekaj delavcev, drugi valjar je parkiran pred vhodom v ZAPS. mesto se končno zdramilo; ureja svoje javne površine in vse probleme, ki so nakopičeni na njih. mesto ima vizijo.
brž me je zanimalo, kako so 'projektanti' na novo prezentirali antično emono. prejšnje tlakovanje, s projekcijo ostalin v granitnem tlaku, sem bral kot svež, nevsiljiv, a zgovoren konzervatorski poseg, kot presežek v oblikovanju zgolj funkcionalnega cestnega (urbanega) prostora.
a pričakovanjem navkljub, je od Vegove ostal le lep nov črn asfalt s svetlečimi belimi črtami, ki zamejujejo parkirna mesta. danes so med zaključnimi deli najbrž potegnili še prekinjeno belo črto - dovoljeno bo celi prehitevanje.
seveda me je takoj zbodlo, kje so vsi, ki zasedajo pomembna mesta na naši zbornici; morda si na jesenskim izletu ogledujejo parke in trge po Barceloni, urbane ureditve na Nizozemskem... danes, ko sem prebral naslov o dežniku arhitekture, pa se sprašujem tudi kje je sosednja DESSA, pa FA...
no, prejšnji tlak Vegove je danes le še ena plast zgodovine, s katero se bo morda ukvarjala kakšna Arheološka zbornica.


stanko
prejšnji tlak vegove, 13.10. 2005, 17:51

Da ne bomo preveč ugibali, prejšnji tlak vegove krasi marsikateri vrt in predvrt v prostorsko načrtovanje tako in drugače vpletenih imenitnih kolegov, kot še marsikaka drug detajl urbane opreme, ki ga je povozil čas in so ga taisti v svojih načrtih, seveda po naročilu bolj odgovornih, nadomestil iz modernejšim.

lu-ki
vrtnar, 14.10. 2005, 13:57

kaj si hotel povedati?

Luka
o razmerju med A in KA, 15.10. 2005, 13:40

Povedati sem hotel to, kar sem napisal.

Očitno je potrebno nekaterim razložiti, kakšno je razmerje med arhitekturo in krajinsko arhitekturo. Arhitektura si včasih neupravičeno lasti prvenstvo nad urejanjem prostora. In v svoji samovšečnosti obravnava ostale stroke pač kot ostale (sekundarne, druge) stroke. Temu pa (na žalost arhitekture?) ni tako vedno tako, še več, za reševanje določenih prostorskih problemov arhitektura kot stroka ni razvila ustreznih metodoloških pristopov kot jih je na drugi strani razvila krajinska arhitektura z varovalnim pristopom.
Na srečo obstaja veliko arhitektov, ki cenijo kreativni presežek, ki ga dialog med seboj enakovrednih, a različnih sogovornikov lahko prinese. In takšno naj bi v resnici bilo razmerje med A in KA. (in 'ostalim'i strokami, hehe)

Iz zgoraj napisanega izhaja kritika imena 'DEŽNIK ARHITEKTURA', ki nakazuje, da lahko 'pokrije' vse prostorske probleme in stroke, ki se z njimi ukvarjajo, pod svojim okriljem. Tako pride krajinski arhitekt do dileme, ali se iniciativa 'Dežnik Arhitektura' njega tudi tiče, ali je zgolj domena arhitektov. Menim, da problemsko 'Dežnik arhitekture' vključuje tudi krajinsko arhitekturo. Vendar, če se krajinski arhitekt poda pod 'Dežnik A.', izgubi lastno prepoznavnost in postane zgolj 'oproda arhitekta'.


Fabio
oprode, 15.10. 2005, 20:21

Torej kvaliteta prostora za krajinske arhitekte ni pomembna? Najbolj pomembno je za LuKA torej, da slovenski KA ne bi izgubili svoje prepoznavnosti. Razumljivo je, da je tezko za tistih deset krajinskih arhitektov, ki jih imamo v SLO, da jih kdo opazi... Ampak a ne bi bilo bolje konstruktivno delovati odznotraj, da bi se uveljavili? Delat fantje, delat... pa bo. Takole pritozevanje slovenskih Ka ne bo pripreljalo dalec.

kKA
odgovor Fabiu, 15.10. 2005, 20:55

Od kje vam iz lukovega zadnjega komentarja ideja, da za KA ni pomembna kvaliteta prostora?! Mislim, da tudi tokrat niste razumeli njegove poante.

luka
odgovor fabiu, 15.10. 2005, 21:53

Se strinjam, rezultati dela so konec koncev edino merilo.
In za položaj krajinske arhitekture v Sloveniji smo v prvi vrsti odgovorni krajinski arhitekti sami.


Mladi arhitekt
KAKOVOSTNEJŠO!?, 17.10. 2005, 20:59

Kakovosten prostor in arhitekturo bomo imeli takrat, ko bo Zbornica določila najnižjo vrednost opravljanja inženirskih storitev. Tako se bo lahko arhitekt posvetil eni arhitekturi dlje časa in mu ne bo treba na koncu ugotoviti, da je njegovo delo v resnici vredno 100 Sit/h. Zato pa vsi hitijo in rezultat je seveda porazen. Izjema so tisti, ki jih pokriva politični lobi (vse skupaj se začne pri razpisih in natečajih). Žalostno.

Igor Taskov
Pitanje?, 18.10. 2005, 13:24

Mogu li na vasoj izlozbi da ucestvuju i radovi studenata iz Srbije i Crne Gore? Ako mogu koji si to radovi i kako da se posalju?
Pozdrav


arhitekt 1
fabiju, 18.10. 2005, 19:18

Spoštovani Fabio

V principu se s teboj globoko strinjam. Žal pa živimo v družbi kartelov in ne zdi se mi prav, da bi sedaj bili arhitekti eni redkih, ki se bodo šli prosti trg in konkurenco storitev. Kartelske usluge veljajo pri dimnikarjih, avtomehanikih, notarjih, zdravnikih, odvetnikih in še bi lahko našteval pa nima smisla. Torej dokler bodo v Sloveniji vladali karteli naj se zbornica še naprej trudi za uveljavitev tarifnih pravilnikov. V tujini jih uporabljajo, ker je to pač že destletja osnova za izračun storitve pa tudi za obseg dela, ki ga je potrebno opraviti. Ko pa bo našim kapitalistom, ki so to mimogrede prigarali skozi čudne mahinacije v zadnjih letih z certifikati in podobnimi triki (vsa čast tistim, ki so denar zaslužili na pošten način z delom) jasno, da imajo ne le pravice ampak tudi dložnosti (pomeni, da če nekaj naročijo to tudi plačajo) in bodo razumeli, da že star pregovor pravi " za malo denarja malo muzike", potem tudi pri nas ne bomo potrebovali nobenih ucinov in tarifnih pravilnikov. Do takrat pa...


Mladi arhitek
Odgovor Fabiu, 18.10. 2005, 19:32

Če bi bil zaslužek oz. projektantska ura arhitekta primerljiva vsaj z uro avtomehanika ali vodovodarja, bi še rekel OK. Pa še blizu nismo. V Evropi imajo investitorji drugačen odnos do arhitektov. Le zakaj? Nekoga ki plačaš ceniš, v Sloveniji pa dosti arhitektov ne ceni niti samega sebe. Imam prav? O tem bi se dalo še dosti napisati...
Pa še politični lobi... o teh stvareh se je že poročalo po medijih (RTV, Delo...)


Maja
kakovost in cena, 18.10. 2005, 21:31

Če se arhitekt in krajinski arhitekt prepirata, za koga od njiju je bolj pomembna kakovost prostora, je to tako, kot če bi se zdravnik in zobozdravnik dajala okrog tega, komu od njiju je bolj pomembno zdravje. Kakovost prostora je tako kot zdravje pomembna za slehernega med nami in vse nas, za narodno kulturo, gospodarstvo in razvoj. Prepir zato kaže na izgubo stika med vzrokom in posledico.

Če bi se izkazalo, da je kakovost prostora odvisna od tega, kako pomembna je različnim strokam, ki jo prokreirajo, bi se slej ko prej izkazalo, da so te stroke pravzaprav same sebi namen. Ker temu seveda ni tako, je dobro, da si stroke priznajo, da je kakovost prostora še kako odvisna od tega, kako jo doživlja, prakitcira in razvojno izkorišča slehernik. Tam kjer se naše vrednote srečajo, tam je prostor za kakovostno načrtovalsko prakso, izvedbe in če hočete tudi za pošteno ceno, za pošteno delo.

Eden od ciljev povezovanja in skupnega delovanja različnih strok je zato iskanje stika z najširšo javnostjo, opozarjanje na to od česa je kakvost prostora odvisna in predvsem ustvarjanje pogojev v katerih imajo svojo vlogo različne stroke in uporabniki. Bilo bi škoda, če bi izgubili stik realnostjo in se poglabljali v iskanje razlik med strokami in ralzičnimi institucijami, namesto da bi sodelovali v iskanju vzajemnih interesov in delovali v skupno dobro.


Fabio Kacon
avtomehaniki in vodovodarji, 18.10. 2005, 21:44

Pa vendar avtomehaniki in vodovodarji nimajo niti Mehanične niti Vodovodarske zbornice... Niti nimajo z zakonom določenih cen! Le kako jim torej uspe?
V zadnjih letih se je veliko lastnikov motornih konjičkov odločilo, da njihovih vozil ne bodo več šraufali vaški mehaniki, temveč so pripravljeni odšteti nekaj več, da dobijo dovro uslugo v lepo opremljenih mehaničnih delavnicah njihovih trgovcev z avtomobili. Pa ne zato, ker bi imeli preveč denarja, temveč, ker jim tam zagotavljajo določen kvalitetni nivo usluge in garantirajo za opravljeno delo. Vmes pa jim morda ponudijo še kavo... Ta preobrat pa je obenem rezultat promocijskih kampanj, rastočega standarda in zadovoljstva strank, ki dobre novice nosijo naprej. Klima med naročniki je po mojem ugodna. Znajo ceniti dobro storitev in so jo pripravljeni tudi plačati. Recept je tudi za arhitekte torej precej enostaven: kvaliteta uslug, garancije, prijaznost!
Zbornica naj končno že objavi ta nesrečni tarifni pravilnik in se potrudi za njegovo uveljavitev med člani. Pričakovanja, da bo tarife arhitektom podarila vlada, pa so ostanek ležerne partijske mentalitete!


jože
spremembe, 19.10. 2005, 16:08

Kaj se dogaja s tem tekstom? Kje je zdaj ZAPS?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Več:
>>Dežnik Arhitektura




na vrh