info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
24. 10. 2005

Evropa usklajuje načine varovanja, upravljanja in načrtovanja krajine

Jelka Hudoklin
Države članice Sveta Evrope so sprejele Evropsko konvencijo o krajini, ker verjamejo, da je krajina temeljna sestavina evropske naravne in kulturne dediščine in da pomembno prispeva k človekovi blaginji in utrjevanju evropske prepoznavnosti. S to konvencijo države podpisnice priznavajo, da je krajina za ljudi v različnih okoljih, v mestu in na podeželju, na degradiranih območjih in na območjih visoke kakovosti, ki so prepoznana kot izjemno lepa, pomemben del kakovosti življenja. Celo več - priznavajo, da je krajina tako pomembna nosilka družbene blaginje in evropske prepoznavnosti, da želijo spreminjanje krajin, ki jet neizbežen spremljevalec razvoja družbe, obvladovati z uresničevanjem določil posebne konvencije.

Kakovost in pestrost evropskih krajin je spoznana kot skupen evropski razvojni vir, za katerega varstvo, upravljanje in načrtovanje si morajo države podpisnice prizadevati skupaj in vsaka na svojem ozemlju. Pri tem se upoštevajo veljavna pravna besedila na mednarodni ravni na področju varstva in upravljanja naravne in kulturne dediščine, regionalnega in prostorskega načrtovanja, lokalne samouprave in čezmejnega sodelovanja.

Z Evropsko konvencijo o krajini so se države podpisnice namenile zagotoviti nov delovni instrument, ki bo namenjen izključno varstvu, upravljanju in načrtovanju vseh krajin v Evropi. Eden prvih poizkusov oblikovanja skupnega metodološkega pristopa je bil predmet transnacionalnega projekta L.O.T.O. (Landscape Oportunities for Territorial Organisation), v katerem je aktivno sodelovala tudi Slovenija. Projekt L.O.T.O., ki je potekal v okviru programa INETRREG III B – CADSES, se je iztekel te dni, točneje 6. in 7. oktobra 2005 na zaključnem seminarju v Milanu. Na prireditvi so bili predstavljeni rezultati posameznih delovnih korakov in zaključno poročilo. Slovenski partner v projektu je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor. Slovenska koordinatorka dejavnosti povezanih z izvajanjem evropske konvencije o krajini je mag. Nataša Bratina Jurkovič z MOP.

Uveljavitev Evropske konvencije o krajini dokazuje, da skrb za krajino v evropskem prostoru sproža usklajeno delovanje v smeri izboljšanja stanja in povzročanja čim manjših sprememb v krajini. Evropska konvencija o krajini zahteva, da države podpisnice zagotavljajo ustrezne ukrepe za vrednotenje in ohranjanje krajine na njihovem celotnem ozemlju, pri čemer mora biti izvajanje konvencije urejeno v skladu z upravno ureditvijo in politikami posamezne države.

Slovenija že danes v veliki meri skrbi za vključevanje krajine in njenih sestavin v planske in izvedbene akte od državne do lokalne ravni, kar potrjujejo zakonodajni dokumenti. Pri načrtovanju prostorskega razvoja so kot pomembne vsebine izpostavljeni konkretni cilji na področju varstva, razvoja in upravljanja krajin ter krajinskega načrtovanja, kar vključuje tudi nekatere cilje s področja varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Vse več pozornosti se posveča vključevanju vrednotenja in varstva krajine v prostorsko načrtovanje in programe ter upravljavske načrte posameznih resorjev ter njihovih politik. Hkrati postaja vse pomembnejše medresorsko usklajevanje, katerega cilj sta uskladitev interesov v prostoru in uporaba različnih sektorskih instrumentov za implementacijo načrtovanih rešitev.

Veliko zahtev in priporočil iz Evropske konvencije o krajini je v Sloveniji že uveljavljenih, predvsem celovit pristop k načrtovanju krajin, vrednotenje krajinskih sestavin v postopku prostorskega načrtovanja, vključevanje razvojnih in varstvenih sektorjev na samem začetku priprave prostorskih aktov. Kljub temu pa se pojavljajo težave ob uresničevanju planskih usmeritev, določil prostorskih aktov in projektnih rešitev na izvedbeni ravni. Možnosti za izboljšanje uveljavljene prakse bi bilo potrebno zagotavljati predvsem v smeri boljšega vključevanja sektorjev – varstvenih in razvojnih – v postopke prostorskega načrtovanja, pa tudi na področju učinkovitejšega medsektorskega sodelovanja. Prav tako bi bilo treba v prihodnje več pozornosti posvetiti spodbujanju aktivnega vključevanja lokalnega prebivalstva pri obravnavi krajinskih vsebin, razširjanju pomena krajinskih kakovosti za prepoznavnost države in za kakovost bivanja, pa tudi pri opredeljevanju ustreznega upravljanja prostora za dosego želenega stanja kulturnih krajin.


Več:
>>Loto Project

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Evropska konvencija o krajini je bila sestavljena 20. oktobra 2000 v Firencah. V Sloveniji je bila ratificirana dne 15. julija 2003 (Uradni list RS, št. 19/03). S tem dokumentom je v širšem evropskem prostoru krajini priznan pomen javnega interesa na kulturnem, ekološkem, okoljskem in družbenem področju ter hkratu tudi pomen razvojnega vira, katerega varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine lahko po prepričanju članic EU prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

Več o Evropski krajinski konvenciji:
>>Svet Evrope
>>Oddelek za krajinsko arhitekturo BF, Ljubljana



na vrh