info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 12. 2005

Murgle: Zasebniki si prisvajajo javni prostor v naselju

Aleš Šarec
V ljubljanskem naselju Murgle, odlikovanim s Plečnikovo nagrado, je arhitekt France Ivanšek, poleg občutljivega ambienta čiste in enostavne arhitekture pritličnih objektov, ki prebivalcem nudi intimo zasebnih vrtov in stanovanjskih prostorov, ustvaril med vrstnimi atrijskimi hišami ter posameznimi deli naselja uravnotežene javne prostore (delno v privatni lastnini) s pešpotmi in prostori z manjšimi in večjimi zelenicami, otroškimi igrišči in ureditvami, namenjene vsem prebivalcem in obiskovalcem naselja. Ki jih vsi še in še uporabljamo ter uživamo v domišljeni urbanistični razporeditvi in krajinskem arhitekturnem oblikovanju.

Toda te skrbno urejene skupne prostore vse bolj uničujejo in njihovo uporabo omejujejo lastniki parcel/zemljišč, ki mejijo ali segajo tudi v te javne prostore. Ker sega lastništvo parcel povsod preko ograje vsakega atrija do meter in pol ali več oddaljene pešpoti med hišami, si nekateri lastniki teh zemljišč nelegalno razširjajo svoje vrtove in prestavljajo ograje in prizidke k hišam vse do robnika pešpoti (ki so last mestne občine) z nesprejemljivim izgovorom, da njihovo zemljišče/lastnina sega do roba pešpoti in da zato tam lahko delajo kar hočejo. Privatna lastnina dela zemljišč izven vrtnih ograj , ki so bila po kupoprodajnih pogodbah in z zazidalnim načrtom ter nato s PUP-om določena, da bodo javni prostori, je postal izgovor za uničevanje ene izmed velikih kvalitet odprtega prostora naselja. Privatni lastniki parcel, ki segajo tudi v prostor izven njihove vrtne ograje menijo, da lahko ogradijo ali celo zazidajo te javne prostore med potjo in njihovo vrtno ograjo (čeprav niso stavbna zemljišča) in jih zaprejo za javnost. S prostorskim aktom kupcem hiš zagotovljen javni prostor v naselju postaja tako vse ožji, degradiran, nefunkcionalen, da ne govorimo o onemogočanju urgentnih dovozov z gasilskimi vozili do posameznih objektov v primeru požara.

Še bolj arogantni (do skupnega, javnega dobra) pa so nekateri lastniki nepremičnin, ki nelegalno razširjajo svoje »posesti« kar na večje javne zelenice v naselju, ki so last mesta Ljubljana oziroma vseh lastnikov nepremičnin v Murglah, plačanih na podlagi kupoprodajnih pogodb. Ne glede na to, da so te zelenice pomembne morfološke prvine in označevalci posameznih ožjih območij in identitete naselja, ti posamezniki spreminjajo njihovo parkovno namembnost v privatne vrtove in zelenjavne vrtove ali celo zazidujejo, ograjujejo z ograjami ali grmičevjem, da bi jih enkrat pozneje, ko bo grmičevje že zadosti gosto in visoko pozidali s prizidkom k obstoječi hiši (glej fotografijo tipičnega primera takšne zasaditve javne zelenice, ki je od lastnika sosednje parcele/hiše potencialno »namenjena« za gradnjo). To je, črnograditelji dobesedno kradejo tujo zemljo in uničujejo dediščino prostorske kulture naselja .(2) Ti uzurpatorji javnega prostora Murgel s tem ne uničujejo le enega najvidnejših slovenskih urbanističnih in arhitekturnih dosežkov temveč lažejo državi tudi pri prispevkih v državni in mestni proračun ker ne plačujejo nadomestila za uporabo zemljišča, ki ga v resnici privatno uporabljajo, krepko pa varajo tudi vse lastnike nepremičnin v tem naselju, ki so za ta zemljišča plačali določen delež ob nakupu hiše in so dejansko idealni solastniki teh javnih zelenic – javnih prostorov naselja.

Višek divjih posegov v javni prostor Murgel, ki presega vse meje, ki jih določa PUP, pa predstavlja letos pričeti 'arhitekturni kanibalizem' prebivalcev hiše Pod topoli 59, z nadzidavo njihove hiše za eno nadstropje (kar je uzurpacija javnega prostora; javni prostor je namreč tudi prostor nad obstoječimi pritličnimi hišami v Murglah in povsod kjer s prostorskimi akti posebej skrbno predpisujemo in varujemo gabarite hiš in zazidave v naseljih), nadalje z grobo spremembo doslej dosledno varovanega predpisanega naklona streh; pred tem pa v zadnjih desetih letih postopno zazidavo in zasedbo javnega prostora v zelenici med hišami (ki je kot prvi tak črni poseg v Murglah postala »zgled« in prejudic za vrsto podobnih nelegalnih uzurpacij javnega prostora v tem naselju) ter končno z dvigom dela njihovega vrta na višino ograje proti sosednjemu vrtu, če omenimo le njihove najbolj agresivne posege v okolje Murgel. Vse s sprenevedanjem, 'da gradijo na svoji zemlji'. To je, da na svoji parceli, kakor se izgovarjajo, lahko gradijo karkoli hočejo. Ker, da gradijo v skladu z v letu 2003 izdanim 'Kopačevim' pravilnikom o pogojih za gradnjo enostavnih objektov ,(3) za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Kar seveda ni res ker ne gradijo enostavni objekt temveč nadzidujejo obstoječo stanovanjsko hišo.

Gradbena inšpekcija se je na prijave te črne gradnje v preteklih letih utegnila odzvati na prijavo črne gradnje šele po več mesecih z rutinsko odločbo, da mora investitor gradnjo ustaviti in pridobiti ustrezna dovoljenja (kar je absurd, saj teh po zakonu ni možno izdati). Po omenjenem 'Kopačevem' pravilniku, ki je legaliziral nelegalno zgrajene enostavne objekte, pa je inšpekcija letos spomladi celo preklicala tudi svoje prejšnje papirnate odločbe, ki nikdar niso bile izvršene, ter s tem odprla pot za nadaljnje črne gradnje in devastacijo Murgel (in nelegalno gradnjo tudi drugod v Sloveniji). Tako bi tudi divje spremembe obveznih gabaritov hiše, ki so si jih je brez dovoljenj letos dovolili prebivalci hiše Pod topoli 59, sprožila plaz nadaljnjih podobnih nelegalnih nadzidav objektov oziroma posegov v javni prostor Murgel in s tem postopno vse večje uničevanje te slovenske urbanistične in arhitekturne dediščine. K sreči je gradbena inšpekcija na prijavo letošnjih črnih gradenj na tej lokaciji takoj reagirala z odločbo, da morajo nelegalno zgrajene dele objekta odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje objekta. Upajmo, da bo inšpekcija vztrajala tudi na izvršbi svoje odločbe, sicer se bo anarhija v urejanju naselja samo še povečevala. Lastniki nepremičnin v Murglah bodo v tem primeru nadzidali in razširili svoje hiše in vrtove do robnikov ozkih pločnikov med hišami in zazidali javne zelene površine. Po »vzoru« tistih, ki so to že storili. »Razvoj« gre namreč v to smer. Ljudje si upajo zmerom več ker dosedanji nelegalni posegi v javne prostore niso bili nikjer sankcionirani in odstranjeni. Saj se na uradne prijave črnih gradenj in posegov ter 'privatizacije' rabe javnih prostorov v Murglah namreč gradbena inšpekcija, tako kot omenjeno, doslej sploh ni odzvala, kaj šele da bi črne gradnje ustavila in preprečevala (pristojni inšpektor Ministrstva za okolje in prostor (MOP) - za območje Viča je na prijave/telefonske klice ignorantsko odgovarjal, da nima časa priti niti na ogled posameznih primerov črne gradnje). V posmeh pravni državi in stroki. Nelegalni posegi v prostor tako dejansko postajajo legalni, tako kot v rimskemu pravu, ki je poznalo pisano pravilo, da imajo nezakonita dejanja tendenco, da postanejo zakonita. Ljudje so spoznali, da lahko delajo kar hočejo ker jih nihče ne preganja, razen (neuspešno) včasih prizadeti sosedi.

Edina možnost rešitve pred takšno anarhijo oziroma katastrofo prostorske kulture je, da gradbena inšpekcija pri MOPu končno začne svoje papirnate odločbe, ki jih nihče ne upošteva, dosledno tudi izvajati. To je, da začno dokončno odstranjevati/rušiti črne gradnje v poduk vsem drugim potencialnim črno graditeljem.

Da pa bi pristojni državni organi in politiki to spoznali in pričeli radikalno in učinkovito ukrepati, jih je treba ustrezno osvestiti, da je črnograditeljstvo v Sloveniji resna rakrana naše prostorske kulture in spoštovanja javnega interesa v razvoju naših mest in naselij, kot ključne komponente celovitega razvoja države in državljanske prenove. Da mora spoštovanje javnega interesa zagotavljati prav državna uprava (predvsem MOP in Ministrstvo za kulturo) z izdajo takšnih dovoljenj za gradnjo in oblikovanje stavb in prostora, kjer morajo veljati določene omejitve svobodne gospodarske/zasebne pobude. Ne pa, da bo nova neoliberalna državna uprava, npr. z napovedanimi 'Podobnikovimi' novelami Kopačevih prostorskih zakonov in podzakonskih predpisov - kar se urbanisti in prostorci bojimo - še bolj liberalizirala javne interese pri opredelitvi pogojev in pravil za urejanje prostora. Ali, kakor je minister Podobnik napovedal, da je temeljni cilj letošnje spremembe prostorskega zakona, da »kapital ne bo več čakal na papirje «.(4) Urbanističnih načrtov s pogoji in omejitvami za rabo zemljišč z vidika varovanja javnih interesov torej ne bomo več rabili? Investitorji bodo lahko delali kar bo v njihovem privatnem interesu ?

Dr. Boris Gaberščik je zapisal :(5) »Običajno skrb za socialno in gospodarsko infrastrukturo, ki se običajno omejuje na javno lastništvo zemljišča, moramo nadgraditi z javno skrbjo za celoten prostor, to je tudi celovito kulturno krajino in podobo mest in naselij, torej tudi prostor v zasebni lastnini. Kulturna podoba mesta ne more biti deljiva na javno in privatno arhitekturo. Arhitektura zasebnega investitorja ne živi avtonomno v praznem prostoru. Zasebni investitor in arhitekt se morata zavedati, da z oblikovanjem arhitekture same zgradbe, z njeno zunanjščino in opno artikulirata javni prostor. Ta pa ni njegova lastnina temveč last javnosti in vseh občanov, ki financirajo javne prostore iz davkov in prispevkov« Državna uprava in politiki morajo spoznati, da privatna lastnina (zemljišča, hiše) 'niso sveta', da bi njihovi lastniki na svojih parcelah lahko delali kar hočejo (kakor mislijo prebivalci hiše Pod topoli 59 in mnogi njim podobni) temveč, da »privatna lastnina ne sme biti ovira za dosego skupnih ciljev v javno dobro« (M.Simoneti).

Na podlagi teh resnic in tujih izkušenj moramo zahtevati, da bo državna uprava (Inšpekcija RS za okolje in prostor pri MOP ter tudi Ministrstvo za kulturo) začelo dejansko voditi učinkovito politiko odpravljanja črnih gradenj in uveljavljanje prostorske kulture v Sloveniji. Nedvomno bo za te naloge v državi, kjer ljudje ne poznajo pomena javnega prostora in ne spoštujejo pravnih predpisov in zakonov, treba bistveno kadrovsko in institucionalno okrepiti gradbeno inšpekcijo državne uprave ne pa število strokovnih delavcev usodno zmanjševati kar je sedaj v modi. Predvsem pa mora MOP dopolniti zakone in predpise s področja urejanja prostora tako, da bo gradbena inšpekcija dobila pristojnosti in možnosti za hitro in učinkovito ukrepanje takoj ko se črna gradnja prične ter nato tudi vse pristojnosti (ki jih danes nima) za takojšnjo izvršbo svojih odločb. Mnogo bolj aktivno vlogo kot doslej pa mora prevzeti tudi civilna iniciativa in v okviru te zlasti še strokovna javnost.
______________

1
Darja Matjašec, V iskanju novega pomena javnega, Trajekt, 3.11.2003
Maja Simoneti, Javno zasebno partnerstvo za kvaliteto javnega prostora, Trajekt, 15.9.2003
Matevž Čelik, Preporod za trge in ulice, Trajekt, 13.12.2004

2
V 'Evidenci in valorizaciji objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945 – 1970', FA, 2002, je predvideno posebno varovanje naselja

3
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, 3.člen, Ur.l.RS št. 114/03 in 130/04.

4
Leto dni vlade: Pri okolju uspehi, pri prostoru škripa, Delo 6.12.2005

5
Dr. Boris Gaberščik: komentar 'Družba še ni sposobna artikulirati javnega interesa' k predstavitvi knjige J. Kaydena 'Privately Owned Public Space, M. Simoneti na spletni strani Trajekta 15.9.2003.


 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

mira
Brez naslova, 12.12. 2005, 16:44

Murgle vsekakor niso osamljen primer. Zasebne uzurpacije javnega prostora se malodane dogajajo v vseh stanovanjskih soseskah, vključno s tistimi, ki so bile zgrajene celo v zadnjih letih (Mostec ...).
Apel bi se moral dotakniti državne in mestne uprave, ki naj bi enkrat za vselej razčistili s tem, kaj so lastnosti javnega prostora, pomen lastništva zemljišč v javni uporabi in kakšne so pristojnosti lastnikov. Ob ustrezni politiki in zakonodaji zasebno lastništvo zemljišča, ki je v javni uporabi, ne bi smelo biti razlog, da se z njim ravna tako, da lastnik poljubna razpolaga z odločitvami v zvezi z rabo tega zemljišča. Potemtakem bi lahko BSL d.o.o. na Trgu Republike v LJ spremenil javno parkirišče v celoletno parkirišče le za avtodome, z možnostjo stalne nastanitve lastnikov avtodomov!?
To bi moral biti »nov« izziv za snovalce nove prostorske zakonodaje, ni pa odveč misel, da bi morala za vsem tem tičati jasna politika. Morda bo kdo v državni in mestni upravi uvidel, da je to tema, ki ji je bilo doslej posvečeno mnogo premalo časa.


Anonimnež
Brez naslova, 19.12. 2005, 22:47

Gradbena inšpekcija ima po ZUreP-1 pooblastila za ukrepanje ob kršitvah določil ZUreP-1 - pa tega sploh ne počne!! Še več - ob klicih prizadetih občanov v primerih neprimernih gradenj v soseščinah se izgovarja na obstoj gradbenega dovoljenja in ji niti na kraj pameti ne pade, da bi preverjala "urbanistične" kršitve.
Država in njeni uradniki - niti občina in njeni uradniki - ne bodo ustrezno reagirali, dokler ne bodo doživeli tožb z ustreznimi odškodninskimi zahtevki za nezakonito ali malomarno opravljanje dela. Vedeti je treba, da ravnanje - ali ne-ravnanje - kateremu smo priča, sloni na ZAVESTNEM kršenju ali zanemarjanju določil veljavne zakonodaje. Kaj pa to pomeni, se pa ve - take razmere so pripisljive kakšni "banana republiki", kjer vladajo korupcija, nekultura in samovolja.
Jasno je, da moramo vsi državljani pospeševati delovanje raznih "civilnih iniciativ", ustrezno "lobirati" preko stanovskih združenj (brez kapitala za hrbtom je to sicer manj učinkovito..) itd., vendar bi morale svoje narediti predvsem formalno organizirane strokovne inštitucije - to pa so predvsem ZAPS in IZS - strokovno, pravno argumentirano, dosledno in uporno.
Zato vse je pa treba v prvi vrsti podrobno poznati in dosledno upoštevati določila veljavne zakonodaje v vseh podrobnostihn - to velja za celotno članstvo strokovnih in civiljnih združenj.


Anonimnež
Brez naslova, 6.1. 2006, 17:15

Vsekakor se popolnoma strinjam z obema piscema, moram pa dodati svojo izkušnjo.
Par let nazaj je sosed izgubil hišo v Murglah (Orion) in vanjo se je naselil mlajši podjetnež. No, preden se je vselil, jo je pošteno obnovil. Pošteno pa pomeni, ne samo, da je v notranjosti popolnoma spremenil razpored sob, ampak, da je dvignil streho za cca 30 cm, ogradil en del atrija z opečnatim zidom in na ta del postavil horizontalno streho. Se pravi, dodal sobo. Med streho in zidom sta po celotni dolžini podolgovati okni višine cca 30cm, skozi katere se bohotijo knjige in pokali stanovalca. Pa dobro naj ima sobo, saj je v njegovem vrtu, vendar ko bi le to bilo narejeno v duhu murglskih hiš. Tako je pa izvedba prizidka moteča.
Nato je na vrh ograje, ki je ostala delno lesena, po celotni dolžini postavil plastična korita v katerih rastejo zimzelene rastline. Atrij je seveda »potegnil« do potke, ki vodi mimo - vzdolž ulice Pod topoli – in je povezava večini Murglanom, ki tu hodijo v trgovino Mercator. Na ostali zelenici - med potko in hišo - pa je postavil svoje parkirišče, tako da sedaj pri uvozu ali izvozu vsakič pelje čez potko in travnati pas. Na ti. parkirišču je že nekaj časa pripravljeno za carport.
Na drugi strani hiše, ki meji na travnik – tisti travnik, ki so med hišami na vsako drugo vrsto - je na hišo "pripel" leseno uto. Zraven ute so seveda vrata s stopnicami - za povezavo med atrijem in travnikom. Vrata, ki so pri vseh murglskih hišah na zadnji strani atrija, je ukinil.
Za okolico skrbi lepo – vendar le na njegovem vrtu in pred hišo – kaj se dogaja za hišo, ga ne zanima.
Kot so povedali sosedi, je vse legalno, "prenova hiše" se temu reče.
Kaj lahko en navaden upokojenec naredi? (V tem delu je večina prebivalstva ravno upokojenci, saj je to najstarejši del Murgel.)
Nič, saj je jasno, da ima možakar dovolj denarja s katerim si je lahko privoščil tak poseg v hišo in prostor in naredil to povsem legalno spremembo.
Kaj nas še čaka? Samo vprašanje časa je, kdaj si bo ogradil travnik med njegovo in sosednjo hišo in ga zazidal.
In zopet bomo lahko samo nemočno gledali kako si nekateri z lahkoto mimo vseh zakonov in inštitucij prisvajajo prostor in ga po svojih potrebah in željah spreminjajo po mili volji.


tomaz
investitor je črnograditelj, 17.10. 2007, 11:52

Zanimiva zadeva se dogaja v Mostecu, kjer eden od investitorjev gradi na črno in ima gradbeno dovoljenje - pristojne službe pa ... kot včasih

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Konec avgusta sem v 'klepetalnici' Bunkerja v Stari ljubljanski elektrarni poslušal zelo aktualno razpravo 'Kaj je javni prostor, čigav je javni prostor, komu je dostopen, kdo je iz njega izgnan'. Na pomembnost urejanja javnega prostora v mestih in drugih naseljih, zlasti v odnosu do privatne in javne lastnine zemljišč in nepremičnin, so na spletnih straneh Zavoda za prostorsko kulturo – Trajektu zavzeto opozorili pred tem zlasti tudi M. Čelik, M. Simoneti in D. Matjašec. (1) Naj k tem prispevkom in osveščanju naših urbanistov, arhitektov, predvsem pa politikov o posledicah delitve na javno in zasebno lastnino, ki jo v novem družbenem sistemu uvajamo v upravljanje prostora, dodam konkreten primer kako v Sloveniji zanemarjano reševanje tega pomembnega strokovnega področja v okviru priprave, izvajanja in nadzora izvajanja prostorskih planskih in izvedbenih aktov in kako se to že očitno kritično odraža v naših naseljih.

(Foto: A. Šarec, november 2005)



Prebivalec Murgel, ki je po vrhu vsega celo arhitekt, je pred dvemi desetletji nelegalno prestavil ograjo svojega atrija za 8 metrov do robnika pešpoti skozi zelenico med hišami, ki bi po PUPu morala ostati javni prostor čeprav v njegovi lastnini. Po tej prvi ograditvi javnega prostora ob pešpoteh v Murglah so si podobne posege v javni prostor »privoščili« potem tudi drugi v tem naselju.


Primer zazidave javne zelenice in arhitekture, ki ni v skladu s predpisano tipologijo
prezidav in dozidav obstoječih objektov.



Primer zasaditve javnega prostora – zelenice in prestavljene pešpoti v podaljšku ceste
Pod topoli proti PST-u in Malemu grabnu, ki kaže jasno namero, da bo postopoma uporabljena kot zasebni vrt ali za gradnjo prizidka k hiši ob cesti V Murglah štev.115. Ali bomo krajani, ki smo z nakupom nepremičnine v Murglah postali tudi solastniki te zelenice, dovolili takšno krajo našega prostora?



Višek nespoštovanja javnih interesov v Murglah pa je poseg v javni prostor nad obstoječe pritlične hiše in sprememba obstoječega naklona streh, ki je po PUPu obvezen pogoj. Ali bomo dopustili, da bo to postal prejudic za še druge podobne posege v to, s Plečnikovo nagrado odlikovano, urbanistično in arhitekturno dediščino Slovenije? (Primer Pod topoli 59).
na vrh