info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
17. 1. 2006

Vizije naj bi odprle dialog o stanju prostorskega razvoja prestolnice

Ilka Čerpes, Andreja Jug
V galeriji Kresija bo v ponedeljek 23. januarja 2006 ob 18. uri otvoritev razstave Vizije so! Razstava bo odprta tri tedne, do 4. februarja 2006. V petek 27. januarja bo v galeriji Kresija tudi okrogla miza o razvojnih možnostih mesta Ljubljana, ki jo bosta vodili Andreja Jug in Ilka Čerpes.

Vizije so – Projekti za Ljubljano je projekt civilne strokovne javnosti v okviru Društva arhitektov Ljubljane, ki na podlagi javne predstavitve konkretnih in uresničljivih arhitekturnih vizij odpira argumentirani dialog o želenem ciljnem stanju v prostoru.

Predstavljeni projekti so arhitekturne vizije prostorske organizacije aktualno najbolj javno izpostavljenih in razvojno problematičnih lokacij v Ljubljani. Prikazujejo možno ciljno stanje v obliki konkretnega arhitekturnega modela., kar nas navdihuje in motivira, da zbistrimo skupno vizijo o vrednotah in razvojnih ciljih.

Nekateri projekti so izdelani po naročilu zasebnih ali javnih investitorjev, nekateri so izključno raziskovalni miselni modeli. Prvi so del širše poslovne strategije in preverjajo konkretne razvojne cilje. Drugi preverjajo splošne razvojne cilje in raziskujejo možnosti za njihovo uresničitev. So del urbanizma in pobudniki morebitnih naložbenih namer. Obveščajo zainteresirane naročnike projektov o različnih izvedljivih možnostih izrabe najbolj zanimivih mestnih zemljiščih na način, ki podpira zasebni interes investitorja in hkrati prispeva k splošnemu razvoju mesta v javno korist.

Vse predstavljene projekte povezuje dosledno skladanje z družbeno legitimiranimi cilji in strategijami za doseganje trajnostnega razvoja v prostoru /Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004/: zgoščujejo gradnjo v mestnem središču, vnašajo raznolike programe v monofunkcionalna območja, oživljajo in prenavljajo degradirana območja, razvijajo javni prostor, razvojno varujejo kulturno dediščino, zaokrožajo in dopolnjujejo sistem mestnih zelenih površin, trajnostno urejajo probleme parkiranja.

Širši strokovni in laični javnosti kažejo, da arhitekturna stroka intenzivno, strokovno argumentirano in permanentno razpravlja o razvojnih možnostih mesta, saj so se nekatere še danes aktualne zamisli porodile celo že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Iz različnih razlogov, gotovo tudi zaradi neustreznega komuniciranja arhitekturne stroke z zainteresirano javnostjo, se jih večina vse do danes ni uresničila. Zato naj javna predstavitev projektov – vizij prispeva tudi k boljšemu razumevanju splošne javnosti o pomenu, javnem poslanstvu in operativnih sposobnostih urbanistično-arhitekturne stroke v procesu razvijanja in uresničevanja razvojnih vizij v prostoru, kar krepi splošno zavest o pomenu in vlogi strokovnih študij za razvojno učinkovito usklajevanje nasprotnih interesov v prostoru.

Prikazi projektov za Ljubljano so izvleček iz gradiva za prvo izmed predvidene serije objav številnih uporabnih arhitekturnih vizij, ki počivajo v predalih in čakajo na svojo priložnost. Ob razstavi, ki sta jo skupaj pripravili Društvo arhitektov Ljubljane in Mestna občina Ljubljana, je izšla posebna številka strokovnega časopisa Arhitektov bilten s katalogom razstavljenih del.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Marko Peterlin
korak v pravi smeri, 17.1. 2006, 23:00

Čestitke za izjemno hvalevredno pobudo, ki predvsem obeta, da bo spremenila melanholični ton razprave o prihodnosti Ljubljane, kakor tudi obrambno vlogo, ki sta si jo v njej vzpostavila arhitekurna in urbanistična stroka. Potencial kreativnih poklicev, kamor še kako sodi arhitektura, je v prostoru prav zmožnost videnja priložnosti in rešitev tam, kjer jih bolj strogo racionalni poklici ne vidijo. Razstava kaže na željo, da kreativni del stroke prevzame pobudo v javni razpravi o tem, kakšno mesto želimo.

Vizije so, in to je pomembno poudariti. Vsaj tako pomembno pa je, da se o ključnih vizijah doseže širok družbeni konsenz, saj je ta najboljše zagotovilo, da bodo tudi uresničene. K uresničevanju za mesto pomembnih projektov namreč prispeva svoj delež mnogo ljudi v različnih vlogah in na različnih ravneh odločanja in vsak od njih mora razumeti pomen projekta in mora ga vzeti za svojega. Zato je pomembno, da se javna razprava nadaljuje in stopnjuje, vanjo pa se mora vključiti čim širši spekter družbe.


miha
stroka razpravlja, 30.1. 2006, 06:47

Z vsem dolžnim spošotvanjem ampak ne razstavljeni projekti, ne tale tekst, ne potrjuejo besed o tem, da stroka argumentirano razpravlja. Stroka kot običajno pristavlja svoje ideje in kot običajno tudi tokrat ne zmore pogledati čez en objekt in posredovati razvojnih vizij, ki bi burile domišljijo in vstopale v dialog z drugimi celovitimi predlogi. Škoda. Ker vizije res potrebujemo in ker stroka izgublja na kredibilnosti. Škoda se dela tudi s tem, ko se na otvoritivi take razstave govori o dialogu in verjame, da je delo opravljeno. kot bi tudi arhitekti podobno kot najoblj zaplankani investotorji verjeli, da je vse kar mestu manjka njihov predlog in pozabljali na to, da je urejanje prostora javna zadeva, da posegi in progrmai sporažjo razprave in v njih naj se generirajo najboljše možne rešitve. Tako pa se tudi ob tej razstavi ponavlja praksa, da najbolje vemo, kam in kakšno hišo postaviti, nič pa se ne sprašujemo, kaj na to pravijo drugi. Zgolj pristavljamo piskrček, kot vedno ko nam kakšen predlog ni všeč, se požvižgamo na že sprejete odločitve in vlečemo na plano najrazličnejše argumente, da bi ja opozorili, da mislimo drugače.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Infrastrukturni projekti:
- Sistem garažnih hiš v središču Ljubljane, Ambient: Edo Ravnikar, Miha Kerin, Majda
Kregar
- Mestna železnica, Ofis arhitekti: Josip Konstantinovič, Rok Oman, Špela Rogel, Špela
Videčnik
- Pas ob Tivolski cesti, Martina Tepina, Katja Florjanc, Andraž Seifert, Maša Mavrič,
Vojteh Ravnikar, Maruša Zorec

Prenove spomenikov:
- Kolizej, Miloš Bonča,Mojca Hlastan
- Cukrarna, Matevž Granda, Miloš Florjančič
- Most skozi kompleks Cukrarne, Jurij Kobe
- Prenova Plečnikovega stadiona, Špela Kokalj, Janez Koželj

Prenove degradiranega tkiva:
- Rog (tri akademije), Miloš Bonča
- Tobačna tovarna , Andrej Černigoj

Mladinska knjiga, Miloš Florjančič, Matej Blenkuš:
- Univerzitetna športna dvorana in severni športni park Stožice,Sadar/Vuga arhitekti
- Rog- tri akademije, Sadar/Vuga arhitekti
- Tiskarna Mladinska knjiga, Nataša Slokar, Miloš Florjančič

Vzidave:
- NUK- Meta Žebre, Janez Koželj

Intervencije v javni prostor:
- Fontana Ljubljana, Jurij Kobe
- Most čez Gradaščico, Jurij Kobe
- Nadhod pred grajskim predorom , Saša Ostan,Vida Matk
- Most čez Ljubljanico, Peter Gabrijelčič, Blaž Vogelnik, Gregor Čok


na vrh