info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
31. 1. 2006

Od maxi revolucije do mini republike

Dr. Nataša Koselj
Vprašanja, ki se razpirajo ob napovedani prenovi Maximarketa po tem, ko je lastništvo prevzel Mercator, so številna, korenine imajo globlje in se tičejo večjega števila populacije, kot je morda videti na prvi pogled.

Maximarket, ki stoji na eni strateško najpomembnejših točk v Ljubljani, pomeni v okviru nastajanja Trga revolucije, današnjega Trga republike, več kot tridesetletni proces in je investicijsko najobsežnejša arhitekturno-urbanistična realizacija druge polovice 20. stoletja v Sloveniji, ki vključuje vso globino misli in predstav našega najpomembnejšega arhitekta tistega časa, Edvarda Ravnikarja. Poleg tega je od svojega nastanka dalje prizorišče vseh najpomembnejših državnih praznovanj – od revolucije do republike.

Podobno kot se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izgrajevala Plečnikova Ljubljana, ki je danes že turistični magnet Slovenije, se je v šestdesetih letih izgrajevala Ravnikarjeva Ljubljana. Kompleks Trga republike z Maxijem, prizidkom Šubičeve gimnazije, stolpnicami, ploščadjo in Cankarjevim domom predstavlja srce Ravnikarjeve Ljubljane, ki ima svoj iztek v stanovanjsko-poslovnem kompleksu Ferantov vrt.

Za kulturno zavest, narodno identiteto in prepoznavnost Slovencev v 21. stoletju so kozolec, barok in Plečnik veliko - a hkrati premalo, da bi zadostili kulturno zgodovinski nuji po identifikaciji naroda. Vse pomembnejše se je zavedati kvalitet avtentičnega modernizma naše kulturne zapuščine urbanega okolja druge polovice 20. stoletja, ki je prvič v slovenski zgodovini nastajal z domačo industrijo, sledil mednarodno najnaprednejšim prostorskim usmeritvam in si je v detajlu in izboru materialov zavestno prizadeval biti lokalno prepoznaven. Le ob pravilnem odnosu tudi do tega dela naše grajene preteklosti bo možna sinhrona in vsebinsko logična nadgradnja mesta, ki si v letu 2012 prizadeva postati Kulturna prestolnica Evrope!

Prvi korak, ki bi ga ta država zato morala narediti je, da bi nemudoma dvignila spomeniško vrednost celotnega kompleksa Trga republike iz nivoja dediščine lokalnega pomena, v spomenik državnega pomena. Zaradi napačnega razumevanja spomeniških lastnosti, smo že izgubil notranjost Nove ljubljanske banke in slaščičarne, ogrožen je bil prizidek k Šubičevi gimnaziji, zdaj pa kaže na še večje posege in celo spremembe komunikacijskih vozlov.

Kljub času nastanka gre koncept Trga republike obravnavati kot zavestno demokratično zasnovo, grajeno na geometriji diagonale, s katero se Ravnikarjeva nemirna in nenehno iščoča, lahko rečemo kar razsvetljenska misel, tako dobro ujame. Diagonala je pravzaprav eden izmed prepoznavnih znakov Ravnikarjeve arhitekture; zasledimo jo tako v tlorisni zasnovi, kot v detajlu in konstrukciji. Večplastnost in živost zasnove omogočata, da trg z vsemi svojimi elementi polno živi še danes, ko mineva štirideset let od njegove izgradnje.

V času, ki ga živimo, se spreminja tudi razumevanje pojma spomeniškosti: v nasprotju s statičnim muzejskim konceptom 19. stoletja, ki ga danes žal pri nas še vedno prakticiramo, je v svetu aktualno živo, informirano in ozaveščeno gledanje na prostor in čas, na preteklost, sedanjost in prihodnost, kar še posebej velja pri varovanju moderne arhitekture 20. stoletja, ki se je v svojem najglobljem bistvu vzpostavljala prav na negiranju muzejskega koncepta 19. stoletja.

V tem smislu bi morali pristopati tudi k vprašanjem varovanja, vzdrževanja, prenove in trženja Maximarketa. Kako bi torej kompleks ohranili, v vsej čistini svoje izvorne misli komunikacij, konstrukcij in materialov ter hkrati omogočili Mercatorju, da v njem in z njim poslovno kar najbolj uspešno trži svojo ponudbo? Maximarket je vsekakor potrebno očistiti vseh arhitekturnih nepravilnosti, ki jih je bil v teh letih deležen, da bo izvorna ideja lahko zasijala v vsej svoji jasnosti in lepoti, Mercator pa bo moral v primeru Maximarketa obrniti svoj koncept in se potruditi, da svoj program prilagodi možnostim prostora in ne obratno.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Edvard
Brez naslova, 4.2. 2006, 08:59

Tu ne vidim nobene demokratične zasnove, prej totalitaren koncept. Koncept, ki je daleč od tega da bi bil uporabniku prijazen in ustvarjal prostorske kvalitete. Prostor med Cankarjevim domom in Ljubljansko banko je eden najbolj neprijetnih prostorov, kar se jih da ustvariti. Prijatelji arhitekti, ki pridejo na obisk v Ljubljano in jim pokažem Trg republike, menijo, da je kompleks precej grd in se v glavnem sprašujejo, zakaj jim to kažem kot nekaj dobrega. Vprašanje, če je treba "Ravnikarjevo Ljubljano" res obravnavati tako kot Plečnikovo. Mislim, da je bil "Ravnikarjev" čas, čas ko se je v arhitekturi in urbanizmu zgodilo največ napak...

Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 21:29

Kljub anonimnosti: vsak glas šteje!
Ko boste zbirali zares podpise za podporo akciji, se pa pridem podpisat.
Podpiram predlog avtorice prispevka!
"Prvi korak, ki bi ga ta država zato morala narediti je, da bi nemudoma dvignila spomeniško vrednost celotnega kompleksa Trga republike iz nivoja dediščine lokalnega pomena, v spomenik državnega pomena. Zaradi napačnega razumevanja spomeniških lastnosti, smo že izgubil notranjost Nove ljubljanske banke in slaščičarne, ogrožen je bil prizidek k Šubičevi gimnaziji, zdaj pa kaže na še večje posege in celo spremembe komunikacijskih vozlov."

Pripomba: kaj in kako se je nekim? - katerim? - tujim arhitektom "zdelo" grdo, pa tudi ne more biti merilo....


Jaka
Brez naslova, 15.2. 2006, 21:27

Dvomim da je trg sam vrhunec Ravnikarjeve misli? Prej se zdi kot zadovoljitev takratnih političnih apetitov po veliki ploščadi za raznorazne partijske manifestacije. Arhitekti pri vrednotenju polpretekle dediščine pozabljajo povezanost snovanja z izrazito nesimpatičnim režimom takratne Jugoslavije.
Zanima me če ga. Koselj lahko odgovori kakšne so bile realne interakcije za katere je jasno da so obstajale. O tem je govoril precej profesor Fedja Košir.


anonimnež
Brez naslova, 25.2. 2006, 02:21

se povsem strinjam s zgornjim komentarjem in bi bil v tej povezavi zares dobrodošel odgovor avtorice članka!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Konec koncev je bil to le totalitarni režim !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Kako varovati, vzdrževati, prenoviti in tržiti Maximarket? Kako kompleks ohraniti v izvorni zamisli komunikacij, konstrukcij in materialov ter hkrati omogočili Mercatorju, da bi v njem in z njim poslovno kar najbolj uspešno tržil svojo ponudbo?







na vrh