info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
31. 1. 2006

Ali res Vizije so - čigave, kakšne in kje?

Grega Košak
Izkušnja pustega januarskega sobotnega popoldneva: na Slovenski cesti pri Kongresnem trgu naju ustavi eleganten mlajši par, ki je verjetno pravkar izstopil iz parkiranega avtomobila, z vprašanjem: 'Izvinite, gdje je tu glavni gradski trg?'&Nekoliko presenečena jima naštejeva: Trg republike, Kongresni, Prešernov in Mestni trg a ob najinem dodatnem vprašanju kaj, določneje, pravzaprav iščeta: »Pa tražimo gradski centar!«

Nerodno nama je, ko jima osupla pojasnjujeva, da je ta prav Slovenska cesta, na kateri pravkar stojimo; napotiva ju po njej proti pošti. Tam pa so, ob zaprtih trgovskih in gostinskih lokalih, redki pešci čakali na prav tako redke avtobuse. Mrtvilo je edina (poslovno!) reševala le tuja trgovina »ZARA«, zato s kar mnogo naključnimi, tudi tujimi, kupci v njej.

Nisem si mogel kaj, da ne bi, nekoliko grenko, pomislil na nemški pregovor: »Ob prvem vtisu ni zanj več nobene nadaljne priložnosti!« in še: ali je to res še vedno »moje mesto« in obenem prestolnica, na katero naj bi bili ponosni?

Ob nedavnih intervjujih sta se prva dama ljubljanskega turizma in tudi županja sklicevali podobno, da na obratovalni čas, ki je dogovorna stvar trgovcev, žal nimata vpliva, uradni načrtovalci pa podobno, da ker mesto nima svojih zemljišč, ne morejo javnim koristim ustrezneje načrtovati… Že razredčeni trgovci pa se pospešeno selijo v nenačrtovani BTC, kjer postajajo zopet uspešni, a praviloma odprti do 20h, kar pa v mestnem centru ne njim, ne mestni upravi ni prihajalo niti na misel, ko so zapored ugašali lokali.

Temu neperspektivnemu vzdušju sedaj skuša, bojim se, da bolj na nezadostni estetski ravni, oponirati arhitekturna razstava v Kresiji, pod optimističnim naslovom: «Vizije so« . V selekciji Ilke Čerpes in Andreje Jug je deklarirana kot rezultat ambicij civilne družbe in kot dobronamerno ponujena (prava?) roka uradnemu »mestnemu načrtovanju«.

Neko nadgrajeno a obenem izrazu »vizija« (slovar tujk: duhovno videnje, npr. prihodnjih dogodkov.) primerno ambiciozno mestotvornost pa celo tu, med 18 prispevki predstavljajo zgolj štirje, ki presegajo siceršnjo ozko funkcionalno in lokacijsko zamejenost. Dva s predlogi rešitev dinamičnega in mirujočega prometa (z garažami v grajskem hribu, pomembno za razbremenitev prometa in oskrbe v tesnem mestnem jedru; in ukinitev sedanje Tivolske s ponovnim stikom mesta z Tivolijem, povezan z razširitvijo notranjega ringa); tretji s predlogom programskih in gabaritnih poudarkov na stikih ringa z glavnimi vpadnicami (po vzoru pariških: Port d'Italie,….), na lokaciji rekonstruirane Tobačne; četrti pa (pogojno urbano) reanimira medprostor med tržaško progo in Tivolsko cesto.

Ostalo so »namenske« preveritve za ožje lokacije, naročene ali tudi nenaročene, dovolj naključno(?) pobrane z delovnih miz in iz predalov. Med njimi pa žal ni pomembnih celostnih stališč: do današnje vloge dvatisoč let prisotnega osrednjega »Carda« (sedanje Slovenske ceste), niti do nadvse aktualnih: Potniškega centra kot reprezentativnega javnega vstopa in vozlišča v mestu, ali do kritičnih mestnih povezav: vzhod-zahod. Bil bi iskreno vesel, če bi bilo tudi vseh preostalih 14 realiziranih; bojim pa se, da bi za mesto, zaradi svoje sovzročne nepovezanosti, predstavljale le simpatični »face-lifting«, ne bi pa tudi zagotavljale meščanom in prišlekom trajno večje atraktivnosti, in z njo ponovnega povratka ponudbe in ljudi v mesto. Čeprav niz tujih mest evropskega bivalnega modela, še vedno dokazuje tak možen preobrat.

Prav arhitekti sami bi morali vse odločujoče dejavnike opozarjati, da je v sedanji turbulentni, enostranski «laissez faire« praksi pot do tega le v profesionalno bistveno večplastnejšem primarnem načrtovanju. Na mestni in tudi državni ravni, ob predpostavljani (!) boljši strokovni razgledanosti, to zato zahteva vsklajeno in ažurno delovanje niza strokovnjakov in služb, izjemno profesionalen menagment in naravnanost, tako zavestno iskanih in povezanih sinergij, predvsem v javno korist. Šele, ko jih bo – le takšne - potrjeval tudi nepolarizirani a objektivni Mestni svet, bodo šele lahko postali rodovitni humus za boljšo prizemljenost (tudi arhitektskih) vizij za našo jutrišnjo Ljubljano.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miha
izvinite, 1.2. 2006, 15:35

Le, kaj bi nam ta isti avtor napisal, če bi na cesti srečal nekoga, ki bi ga vprašal, kje pa je v tem mestu džamija? Strašna suša vlada med mislečimi in tisti, ki znajo obračati pero, to spretno izkoriščajo. Poizkus eminentne druščine prebivalcev iz Murgel, da bi preprečili gradnjo džamije zaradi vpliva na poplavno varnost, je nezaslišano sprenevedanje, ki mu je žal dal krila tudi predsednik Drnovšek.
Kako lahko sploh kdo resno jemlje tega Košaka!


md
Brez naslova, 1.2. 2006, 17:34

Poplavno varnost Murgel vzpostavljati na račun ne graditve džamije je absurd brez primere. Načrti za poplavno varnost južne Ljubljane vzpostavljajo poplavno varni del Ljubljane severno od južne obvoznice - znotraj obvoznice. To pomeni, da naj bi po izgradnji nasipov bilo varno območje Murgel, območje džamije itn. ...
Iz zapisanega v sobotnem Delu je razbrati, da predsednik Drnovšek daje krila čimprejšnjemu končanju načrta za vzpostavljanje poplavne varnosti Ljubljane, kar kvečjemu lahko pomeni, da bo tudi džamija zrasla na območju, ki bo poplavno varno.
Tisti, ki se zdaj borijo proti džamiji na račun poplave, so ali neinformirani o dejanski situaciji ali pa želijo manipulirati z javnostjo, ob tem pa pozabljajo, da so informacije danes javno dostopne! Ob odkritju dejanskega stanja se tovrstna manipulacija enostavno ne more uresničiti, akterjev pa ob takem dejstvu res nihče ne jemlje resno?!


grega košak
Kar dvema: Si tacuisses,philosophus mansisses!, 1.2. 2006, 23:49

Principielna a nepodpisana "junaka" zgornjih zapisov nista sposobna ali željna diskusije "ad rem" na to, kaj naj bi bile aktualne vizije v Ljubljani, ampak le diskvalificiranja "ad personam", glede na stališče, ki ga ima avtor teksta do popolnoma druge teme: nevarnosti poplav v povezavi z le to konkretno džamijsko lokacijo!

Če bi se bila pripravljena vsaj minimalno poučiti, bi morala ugotoviti, da prioriteta tega mesta žal ni varnost ljudi na kar 468 ha urbanih zemljišč s cca 25.000 prebivalci, kot to ugotavlja v Uradnem listu RS, aprila 2004 objavljeni in obvezujoči "Program priprave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane" temveč izsiliti rešitev, vsaj 30 let starega problema džamije prav na najmanj primerni lokaciji.
Tudi problem poplav je aktualno obravnavan vsaj 25 let, ko smo bili že blizu izgradnji zadrževalnikov v območju Polhograjcev, keterega vode ogrožajo Ljubljano. Pa je propadla zaradi odpora tamkajšnjih prebivalcev, ki se tudi sedaj tem upirajo, kar časovno nepredvidljivo odriva rešitev problema. Pred nekaj leti pa je oddelek za gospodarske službe in promet MOL v prejšnjem mandatu (pod vodstvom ted.načelnika Gundeta), samo cca 300m nizvodno od lokacije džamije, poizkušal doseči lokacijo novega dodatnega mostu (v nasipu) v podaljšku Koprske ulice, vsedo benc.servisa in tako vzpostaviti posredno vmesni priključek na avtocestni obroč.Temu se je uprla celotna krajevna skupnost in so zato predlog tudi (začasno?) umaknili. Naročena preveritev s strani Inštituta za vode RS (november 2003!)s simulacijo ugotavlja, da poteka 5-10 letna nevarnost poplavnih voda v območju Murgel po južnem robu Aleje spominov, nato pa kar preskoči, (brez vmesne 20 letne!) na bolj optimistično 50 letno, čeprav je v naravi viš. razlika kote aleje mnogokrat manjša od 25 cm! Sedaj vložena zahteva predlaga odlog odobritve vseh gradenj, ki bi slabšale odtok visokih voda.,kar bi za cca 140 cm višji in 8o metrov prečni plato kuturnega centra bil. Lani jeseni je bila vis-a-vis tej lokaciji, pri PTT centru aleja že poplavljena vse do ograje, ki tega obdaja!
Južna obvoznica namreč ne ščiti območja severno od nje, temveč prav obratno, omejuje nekdanje razlivno območje Malega grabna in Gradaščice proti Barju.
Bolj od mestne uprave se realne nevarnosti in verjetnosti poplav zavedajo zavarovalnice, ki so nam zato pripravljene (seve proti krepkemu doplačilu) zavarovati hiše le do maksimaljno 1,500.000- Sit tozadevne škode! (ob izlivi fekalne kanalizacije, ... etc!) Na Zaplano pa se tudi ne mislim seliti.
Če mesto tako poslabšanje za 8% svojega prebivalstva zavestno jemlje v zakup, naj za tako rizično odločitvijo tudi materialno stoji; ne pa da bo tedaj podobno in neodgovorno "presenečeno", kot je to ob vsakoletno zapadlem snegu!


miha
osebno, 2.2. 2006, 12:01

Glejte kolega, vse zapisano glede vode je znano. Opozoriti pa sem želel na to, da preprečujete gradnjo džamije namesto, da bi od mesta zahtevali, da vam da nadomestilo za zmanjšano vrendost vaše nepremičnine. Razumete? Vaš problem v kontekstu poplavne varnosti je v resnici le to o čemer prišete v dveh zadnjih odstavkih odgovora . Vse ostalo je megla okrog dejastva, da želit preprečiti gradnjo džamije v bližini vašega stanovansjkega okolja. Verjetno imate v mislih bolj primerno lokacijo. Mariskdo jo ima, ampak ta lokacija je bila legitimno potrjena.

luka
Brez naslova, 2.2. 2006, 18:09

Vi in vaša džamija! Tu je govora o prostorskih vizijah prestolnice. ***ZARADI SPODBUJANJA NESTRPNOSTI JE BIL KOMENTAR IZBRISAN***

vir STA
Sodišče zavrilo predlog stanovalcev Murgel, 3.2. 2006, 11:11

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi MOLu prepovedovala, da razpolaga oz. proda 16.000 m2 zemljišča ob Cesti dveh cesarjev, predvidenega za gradnjo islamskega kulturnega središča z džamijo. MOL tako lahko proda zemljišče ob Cesti dveh cesarjev, ki je predvideno za gradnjo džamije.
Zahteva je bila zavrnjena zaradi "nedokazanega nastanka nenadomestljive škode".


luka
Brez naslova, 3.2. 2006, 13:18

Če je bil tisti komentar spodbujanje nestrpnosti, kam je potem izginila svoboda izražanja. Bil je samo iskren in objektiven komentar, neupravičeno izbrisan.

Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 20:55

"Prav arhitekti sami bi morali vse odločujoče dejavnike opozarjati, da je v sedanji turbulentni, enostranski «laissez faire« praksi pot do tega le v profesionalno bistveno večplastnejšem primarnem načrtovanju. Na mestni in tudi državni ravni, ob predpostavljani (!) boljši strokovni razgledanosti, to zato zahteva vsklajeno in ažurno delovanje niza strokovnjakov in služb, izjemno profesionalen menagment in naravnanost, tako zavestno iskanih in povezanih sinergij, predvsem v javno korist."
Kdo pa ve, kaj konkretno je v "javno korist" na splošno v Ljubljani?
Morda pa je v "javno korist" ta današnji "motor " razvoja, ki se imenuje "dogovorni" urbanizem?
Nekaterim je kar po godu - če drugim ne, pa vsaj srečnežem med investitorji, ki so se "uspeli" zase "uspešno" dogovoriti, pa tudi upravnim službam ali vsaj ključnim posmeznikom v njih, ki so "uspešno" omogočili novo investicijo.
Če širša stroka meni drugače, mora pa aktivno in tvorno nastopiti. To pa pomeni, da mora nastopati predvsem z argumenti formalno dokazljivega (upoštevajoč vso strokovno zakonsko regulativo), ne pa s "strokovnimi željami", ki so investitorjem malo mar, upravni krogi in politika se pa nanje požvižgajo, posebno zadnji, ki velikokrat itak ne vedo, zakaj sploh gre - razen v redkih primerih...
Samo poglejmo si afero "mošeje", ko so se politiki lotili referenduma za stvari, ki jih že prostorska zakonodaja ureja dovolj jasno - pa je niso znali uporabiti - kljub jasnim opozorilom strokovnega in političnega g. kolega Jazbinška.


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 21:03

"Bolj od mestne uprave se realne nevarnosti in verjetnosti poplav zavedajo zavarovalnice, ki so nam zato pripravljene (seve proti krepkemu doplačilu) zavarovati hiše le do maksimaljno 1,500.000- Sit tozadevne škode! (ob izlivi fekalne kanalizacije, ... etc!) "

Zakaj pa vsi skupaj z zavarovalnicami vred ne "pritisnete" kot prizadeti lastniki na pristojne službe, ki so dolžne urejati prostor tako, da se razmere za nepremičnine ne poslabšujejo oziroma, da vas ne "locirajo" v nevarna območja - sicer pa kot vem odškodnine ob poplavah izplačuje "lastnik" vode, to je država... - posebno še, ker je dala tudi "posredno " soglasja za gradnjo tam, kjer ste - s celotnim sistemom urejanja prostora, ki je omogočil postavitev "Murgel" in izdajanja gradbenih dovoljenj--


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 21:15

"Vse ostalo je megla okrog dejastva, da želit preprečiti gradnjo džamije v bližini vašega stanovansjkega okolja. Verjetno imate v mislih bolj primerno lokacijo. Mariskdo jo ima, ampak ta lokacija je bila legitimno potrjena."
Legitimnost te potrditve visi kljub vsemu lahko v zraku - glede na obrazložitve g. Jazbinška - Dolgoročni prostorski plan Ljubljane opredeljuje obravnavano območje kot "zelene in rekreativne " površine ali tako nekako - nikakor ne kot "površine za javno družbeno infrastrukturo" ali kamor že sodijo razni verski centri - torej bo celotna lokacija morala doživeti še potrditev novih "planskih izhodišč" predno bo prostorski akt na izvedbenem nivoju, oziroma njegova vsebina, ki gradnjo verskega centra omogoča, doživel "podaljšanje veljavnosti" v generaciji novih prostorskih aktov - še toliko bolj pa namera, da v primeru ne-gradnje verskega centra obravanavane površine postanejo zazidljive za stanovanjsko oziroma drugo gradnjo, kot beremo v časopisih, da je že v naprej!!??? obljubljeno lastnikom zemljišča!


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 21:19

"Sodišče zavrilo predlog stanovalcev Murgel, 3.2. 2006, 11:11

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki bi MOLu prepovedovala, da razpolaga oz. proda 16.000 m2 zemljišča ob Cesti dveh cesarjev, predvidenega za gradnjo islamskega kulturnega središča z džamijo. "

Prej bi se bilo treba prepričati, kdo, kdaj in na kakšen način lahko "prepove" pravni promet z zemljišči. Glej ZUReP-1 - to vsekakor ni kar tako sodišče!!


grega košak, avtor polemičnega zapisa
Še enkrat k diskusiji,ki se bliža zaključku, 9.2. 2006, 14:16

Namen mojega samokritičnega razmišljanja ( pa brez, redakcijsko mi obešenih mi narekovajev!!) je bil opozoriti na nesposobnost naše profesije, da kot del civilne družbe, ponudi javnosti relevantne razmisleke o potrebnih vizijah na mestni ravni vis-a-vis dejanske in nekonsistentne mestne našrtovalske prakse.
Kot je, žal, pokazala tudi diskusija na tej spletni strani, večine ne zanima npr.: vizija okoljsko uravnoteženega razvoja južnega dela Ljubljane (za katere so nekateri ponujali tudi ekonomsko uravnotežene rešitve) temveč bolj politična polarizacija, odgovornost za usodno odločitev pa lahkotno prepušča trenutnim prioritetam politike.
Za vse nas pa, kot javne sodejavnike v prostoru, vendar velja Sartrov citat: "Svoboda je pravica in dožnost se opredeljevati in to početi tudi vedno znova!"


JakaV
Brez naslova, 15.2. 2006, 21:47

Popolnoma se strinjam z ugotovitvami prof. Košaka, saj je ime omenjene razstave popolnoma neprimerno. Ne razumem kako so lahko pripravljalci sploh lahko dopustili uvrstitev posamičnih predlogov zazidav pod ime, ki obeta veliko več, ki ima dolgoročni razvojni potencial ipd. Razstava je zopet ena v nizu samopromocije in dobesedne manipulacije določenega dela osebja fakultete za arhitekturo, ki načrtno povzdiguje le določene usmeritve in je tako izrazito nepluralna in izključujoča. Zanima me zakaj ni razstavljen predlog prof. Koširja, ki obravnava severni in južni ljubljanski rob v obliki lomnice? Za razliko od razstavljenih je ta vsaj vizionarski.

tablond
vizionar ali taglavni vaški frajer?, 23.2. 2006, 21:38

Sprašujem se kakšen je psihološki profil človeka, ki je priobčil tobačni projekt. To si je treba ogledat, namreč vse zidove je kot kaže zaradi pomanjkanja idej prelepil s svojo sliko iz osebne...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Arhitekt Grega Košak nam je na uredništvo poslal, kot sam pravi, »samokritično razmišljanje« o razstavi Vizije so, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Kresija. »Razmišljanje« je bilo objavljeno 28.januarja v pismih bralcev Dela.


Infrastrukturni projekti:
- Sistem garažnih hiš v središču Ljubljane, Ambient: Edo Ravnikar, Miha Kerin, Majda
Kregar
- Mestna železnica, Ofis arhitekti: Josip Konstantinovič, Rok Oman, Špela Rogel, Špela
Videčnik
- Pas ob Tivolski cesti, Martina Tepina, Katja Florjanc, Andraž Seifert, Maša Mavrič,
Vojteh Ravnikar, Maruša Zorec

Prenove spomenikov:
- Kolizej, Miloš Bonča,Mojca Hlastan
- Cukrarna, Matevž Granda, Miloš Florjančič
- Most skozi kompleks Cukrarne, Jurij Kobe
- Prenova Plečnikovega stadiona, Špela Kokalj, Janez Koželj

Prenove degradiranega tkiva:
- Rog (tri akademije), Miloš Bonča
- Tobačna tovarna , Andrej Černigoj

Mladinska knjiga, Miloš Florjančič, Matej Blenkuš:
- Univerzitetna športna dvorana in severni športni park Stožice,Sadar/Vuga arhitekti
- Rog- tri akademije, Sadar/Vuga arhitekti
- Tiskarna Mladinska knjiga, Nataša Slokar, Miloš Florjančič

Vzidave:
- NUK- Meta Žebre, Janez Koželj

Intervencije v javni prostor:
- Fontana Ljubljana, Jurij Kobe
- Most čez Gradaščico, Jurij Kobe
- Nadhod pred grajskim predorom , Saša Ostan,Vida Matk
- Most čez Ljubljanico, Peter Gabrijelčič, Blaž Vogelnik, Gregor Čok


na vrh