info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
2. 2. 2006

Je v Šiški še kaj nepozidanega?

Blaž Pišek, Frankopanska 27, Ljubljana
Investitor Slovenijavino navaja 10. januarja 2006 v časniku Finance, da se je lotil priprave občinskega lokacijskega načrta, ki bi na njegovi lokaciji v Spodnji Šiški dopuščal gradnjo stanovanj. Spet smo pri spreminjanju prostorskih aktov po koščkih. Ne novi Kolizej, ne novo kopališče Ilirija, ne cukrarna, ne stadion Bežigrad nas očitno ne premaknejo na prave tire. Kot, da bi živeli na luni ali v ameriški preriji in bi začenjali na novo. Na žalost pa so začenjali na novo že rimski legionarji, ko so z voli zaorali teritorij antične Emone. Pravzaprav so se že oni primerno ognili staroselskim naseljem kulture žarnih grobišč na desnem bregu Ljubljanice pod gradom. Od takrat naprej, pa je na prostoru današnje Ljubljane potreben nek red pri pozidavi, drugače bomo končali tam, kamor se zdaj kaže, na divjem zahodu. Ali kot npr. piše Aleš Šarec, da se dela kar si kdo pač uspe zmisliti in to na elitni lokaciji kot so Murgle. Divji zahod na področju stanovanjske gradnje v Ljubljani se nadaljuje tudi v letu 2006. Očitno se da s tem še vedno dobro zaslužiti, samo na urbanizem se moraš malo požvižgati.

Pa nazaj k Spodnji Šiški, ki je očitno vsaj za investitorje elitna lokacija. Očitno pa tudi za kupce, ki tu plačujejo najvišje najemnine za kvadratni meter v Ljubljani (10 EUR/m2) ter tudi ene najvišjih kupnin za kvadratni meter stanovanja. Vse to povzroča močno izgubo spomina za veljavne prostorske akte in celostno urbanistično razmišljanje. Za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška velja »Odlok o ureditvenem načrtu« (Ur. l. 70/95). Odlok morda ni najnovejši, bil pa je razgrnjen lokalni skupnosti, usklajen in strokovno urbanistično izdelan. Vsebuje pogoje urbanističnega in arhitekturnega oblikovanje, merila in pogoje za oblikovanje zelenih površin, merila in pogoje za prometno urejanje območja, za varovanje okolja in še kaj. Pri nameri investitorja Slovenijavino ni sporno, da občinski lokacijski načrt tega ne bo na novo preveril, a bistveno je, da tega ne bo preveril za celoto po odloku, kaj šele širše. Preveril pa ne bo zato, ker bi takoj padel. Gostota prebivalce v tem delu Ljubljane je po podatkih MOL za konec leta 2004 od 40 do 50 prebivalcev na hektar (višja je samo še v centru in ozkem delu Most s »priljubljenimi« naselji Štepanja vas in Fužine. Morda pa investitorji menijo, da bi bilo ta del primerno spremeniti v taka naselja?

Obravnavanje stanovanjske gradnje tako po koščkih je nedopustno. Že zdaj, ko je v tej okolici zraslo preko 200 novih stanovanj (Drogerija – Vegrad in Plutal – Spekter Invest), prihaja ob prometnih konicah do polurnih časov potovanja z avtom iz Stare Šiške na Celovško cesto. Sedaj mogoče zaradi gradbenih del, a po scenariju, ki se obeta, bo to kar redna vaja stanovalcev. Po sedanji prometni ureditvi je stara Šiška ujeta med gorenjsko železnico, Celovško cesto in Drenikovo cesto. Večino ulic so te prometnice grobo prerezale in spremenile v slepe ulice. Dva semaforja, ki vodita na tako zaželjeno Celovško cesto in v beli svet, pa sta torej edino okno v svet. Prebivalci se lahko le tolažimo, da se tudi peš daleč pride. Problem je, da se danes uporablja tudi avto, pa če hočeš ali nočeš.

»Zastarel« odlok iz leta 1995 se je s tem precej ukvarjal in je »zastarel« kot je, predvideval celostne prometne ureditve Predvideval je ureditve parkirišč, nove izvoze na Celovško cesto, varne poti za šolarje, omejitev prometa na 40 km/h (hvala bogu se je to medtem že zgodilo, celo na 30km/h – za strah staršev, ki smo spremljali cestnohitrostne dirke po Medvedovi cesti, kjer vodi pot v šolo in vrtec, se nihče ni zanimal) in še kaj. Te stvari investitorjev v stanovanja ne zanimajo. Pridobijo si seveda dovoljenja za posamičen objekt, ostalo pa bo, kakor bo. Vic meseca je tako pogumno navajanje, da bosta zagotovljeni dve parkirni mesti na stanovanje. Že sedaj pa potekajo včasih pravi boji za parkiranje v Stari Šiški. Tukaj poteka namreč meja med modrimi plačljivimi conami, ki so v centru in brezplačnim parkirnim rajem v okolici. Tako se lahko borimo za parkirna mesta stanovalci, »vozači«, ki se pripeljejo na delo v center, zaposleni v tem delu in še kdo. Ko pa potekajo v Hali Tivoli prireditve, pa je itak bolje, da pustiš avto kje na Viču in prideš domov peš čez Tivoli. Je zdravo za noge in nadihaš se svežega zraka, pa še jezo si ohladiš.

Očitno se torej na urbanizem požvižgamo in je važno pobrati dobiček, stanovanjski standard, pa gre na smetišče zgodovine. Tudi tehnična kultura je za pospraviti. Lokacija Slovenijavina je bila npr. predlagana za vinski muzej, saj je dedič v zgodovinskih virih dobro opisane vinske zgodovine Spodnje Šiške. O vinskem muzeju se žal Mestna občina Ljubljana ni zmogla odločiti. Spodnja Šiška je doživela v 19. in delu 20. stoletja nesluten razvoj vinske trgovine. Imela je kot samostojna občina namreč precej nižje davke na vino kot mesto Ljubljana. To je potegnilo za sabo razvoj številnih kleti in vinskih trgovin. Odtod tudi še vedno znan izraz »Šišenski vinogradi«. Iz vsega tega je zrasel tudi Slovenijavino, ki je konec koncev ob svojem neslavnem zatonu v 90. letih pokrival 1% svetovne trgovine z vinom. Pa govorimo, da so naša podjetja nezmožna doseči kaj takega. Na lokaciji Slovenijavino je bil kakovosten vinski muzej, ena največjih kleti v Sloveniji z vini starimi preko 100 let, državniška reprezentančna soba (s zemljevidom sveta, kje vse posluje podjetje), edinstvene tehnične naprave plod domačega znanja za predelavo vina in kletarjenje. Vsega tega ni mogel rešiti niti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ker so mu že takrat zvezali roke. Tehnična dediščina je končala kot staro železo. Slovenijavino je namreč le krinka za lastnike, ki so se že večrat zamenjali. Sama firma z dvemi, tremi zaposlenimi (v objektih, ki so videti kot hiša strahov), pa je mogoče investitor samo zaradi lepšega, ker je v »zastarelem« odloku pač zapisana (12. člen) kot ekskluzivni uporabnik te lokacije, ki je namenjena seveda poslovni uporabi.


Naj ne bo napisano razumljeno kot cokla razvoju. Razvoj naj bo. A naj bo v dobro širokega kroga prebivalcev in ne zgolj par investitorjev. Ljubljana in še posebej Stara Šiška potrebuje celostne rešitve, preverjene na urbanističnih natečajih in usklajene v javnosti. Šele to bo temelj za kakovostno stanovanjsko in bivalno okolje. Reklamirati neko lokacijo v stilu, da si sosed veveric, je zavajanje. Veverice in ježki in še kaj bi se našlo, so bili res naši sosedje, a žal k nam ne zaidejo več. Živali že vedo, kdaj se je bolje umakniti. Kam naj pa se umaknemo prebivalci, ki smo tu? Nekateri imamo prednike tu že 100 in tudi več let nazaj, a koga to še zanima. Očitno si ne bomo več žvižgali »ali je v Šiški še kaj odprtega?«, ampak po novem »Ali je v Šiški še kaj nepozidanega?«.


Več:
>>Finance

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Maja Simoneti
odlično, 2.2. 2006, 15:13

Bravo, res enkratno! Ni čudno, da je pri komentiranju nesmiselnosti prostorskih konferenc s stališča mestnega oddleka za urbanizem prav četrtna skupnost Šiška omenjena kot svetla izjema, ki je hodila na konference pripravljena. V prispevku opisano opažanje bi nas moralo vse urbaniste zaskrbeti.

Izgrajevanje mesta po parcelah, brez zavezujočih skupnih meril in pogojev, ki edina vodijo k skladni podobi in funkcionalnosti, je namreč prava sramota. Vprašanje je, ali ni tovrstna gradnja, ki se dogaja odmaknjeno od pozornosti ozaveščenga dela stroke in javnosti, celo večji problem, kot Cukrarna, Rog in podobni.

Vsi se strinjamo s tem, da je zgoščevanje mesta potrebno, kot tudi s tem, da je dotrajano grajeno tkivo treba nadomeščati. Nikoli pa se nismo resno, odprto in pošteno pogovarjali in odločali o tem, kako temu cilju slediti. Vodnikov trg, Drogerija in druge novogradnje v območju stare Šiške so po pravilu bistveno prevelikih kapacitet. Vodnikov trg z 98 stanovanji bo zrasel na lokacij dveh tamkajšnjih najstareših domačij na križiščih Vodnikove, Derčeve in Drenikove. Kompleks Drogerija je en sam beton, ki je res da blizu Šišenskega hriba in centra mesta, pa vendar še zdaleč ni privlačno novo stanovanjsko okolje. Mogoče trenutno to res ni pomembno, saj ljudje pokupijo prav vse. Dolgoročno pa to lahko postanejo razsežna degradirana urbana območja.

Ko v takih razmerah predlgo novega zurep-a (verzija 26.01.06) ukinja prostorsko konferenco in vabi javnost na javne razgrnitve medresorsko že usklajenih rešitev, si že predstavljamo, kako bo potekalo nadaljno parcelno načrtovanje. Samo želeli si bomo še, da bi več četrtnih skupnosti in drugih organiziranih skupin civilne družbe zahtevalo razpravo in odgovorno odlaočanje o razvoju v prostoru in nam pomagalo prepričati odgovorne, da je tak način odločanja o razvoju dober.


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 20:07

"Gostota prebivalce v tem delu Ljubljane je po podatkih MOL za konec leta 2004 od 40 do 50 prebivalcev na hektar (višja je samo še v centru in ozkem delu Most s »priljubljenimi« naselji Štepanja vas in Fužine"

Vendar je v Fužinah in v štepanjskem naselju primerno koncipirana pozidava, da je bila lahko taka gostota dosežena obenem s sprejemljivo ponudbo urejenih in ozelenjenih zunanjih površin ter za tiste čase optimalnih parkkirnih površin - v primeru Stara Šiška pa je že vse zazidano in taka intenzivnost naselitve, kot je v obeh omenjenih naseljih, ne pride v poštev


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 20:15

2Obravnavanje stanovanjske gradnje tako po koščkih je nedopustno."

Seveda je nedopustno, je pa kaj priročno za takoimenovani "dogovorni urbanizem". Ta se ne bo nehal, dokler se ne bo našel kdo ali kaj , ki bo stopil na prste evidentni zlorabi veljavnih pravil urbanizacije in gradnje v tem prostoru (v RS).
Če ne bo kmalu prišlo do na koncu koncev že kar nujne kriminalistične obravnave vseh, ki si dovolijo v imenu oblasti tako "mrcvariti" veljavna določila civilizirane urbanizacije, kadar omogočajo z izdajanjem odločb, mnenj in soglasij ter podobnimi upravnimi postopki realizacijo vsakršnih investicijskih pobud, bomo tonili vedno bolj v to "mlakužo" skrajno škodljivega stanja.
Pa kaj, ko nadzorni organi in organi pregona v tej državi pojma nimajo, zakaj pri vsem gre!?
Urbanistična inšpekcija - poverjena gradbenemu inšpektoratu - sploh ne deluje!!


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 20:23

"Izgrajevanje mesta po parcelah, brez zavezujočih skupnih meril in pogojev, ki edina vodijo k skladni podobi in funkcionalnosti, je namreč prava sramota. "

Seveda je prava sramota!
Saj se dogaja mimo vseh določil o upoštevanju "strokovnih podlag" ali kako se že reče področnim študijam, ki služijo urejanju prostora.
Ali se je že kdo kdaj spomnil, kaj narekujejo razne strokovne podlage" iz veljavnega dolgoročnega prostorskega plana mesta za raznovrstne na novo uvedene lokacijske ureditve?? Se ni?? Zato se pa lahko povsod dela vse, kar si kdo zaželi!! Če se "šprica" ta izhodišča, ni več kaj premišljati, zakaj se nekaj, kar investitor želi, naj ne bi omogočilo.


Anonimnež
Brez naslova, 5.2. 2006, 20:26

"Nikoli pa se nismo resno, odprto in pošteno pogovarjali in odločali o tem, kako temu cilju slediti. Vodnikov trg, Drogerija in druge novogradnje v območju stare Šiške so po pravilu bistveno prevelikih kapacitet. Vodnikov trg z 98 stanovanji bo zrasel na lokacij dveh tamkajšnjih najstareših domačij na križiščih Vodnikove, Derčeve in Drenikove. Kompleks Drogerija je en sam beton, ki je res da blizu Šišenskega hriba in centra mesta, pa vendar še zdaleč ni privlačno novo stanovanjsko okolje."
Vse našteto se obravnava vedno na javnih razgrnitvah ob pripravi in sprejemanju novih izvedbenih prostorskih aktov.
Ob teh dogodkih bi morala stroka biti vedno navzoča in kritično prisotna ter po potrebi pravočasno in na pravi način formalno reagirati.


Anonimnež
Brez naslova, 6.2. 2006, 10:01

"Izgrajevanje mesta po parcelah, brez zavezujočih skupnih meril in pogojev, ki edina vodijo k skladni podobi in funkcionalnosti, je namreč prava sramota. Vprašanje je, ali ni tovrstna gradnja, ki se dogaja odmaknjeno od pozornosti ozaveščenga dela stroke in javnosti, celo večji problem, kot Cukrarna, Rog in podobni. "
Gradnja se sicer ne dogaja odmaknjeno od pozornosti...stroke in javnosti, saj brez ustrezno obdelanih izvedbenih prostorskih načrtov - ki jih izdeluje stroka!!! in brez ustrezno obdelanih načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja - ki jih izdeluje stroka!!! ni dovoljena nobena gradnja.
Javne razgrnitve so pa zato, da si jih ogleda javnost - če ta pri tem spi, njen problem - pa tudi sprejemanje prostorskih izvedbenih načrtov z ustreznimi odloki je javen postopek, v katerega so vključeni strokovnjaki - NEUPRAVNI!! - na najvišjem nivoju - to je urbanistični svet ali nekaj takega, ki deluje pri mestnem svetu. Ta očitno kar vse spusti skozi - res "zanesljivi" strokovnjaki!!
"Stroka" mora pomesti najprej pred svojim pragom in narediti red v svojih vrstah ter si "izprašati vest", ne pa, da se "usaja" samo na primerih nekega Kolizeja zato, ker so bili tam vključeni samo tuji strokovnjaki...domačih nepravilnosti se pa niti dotakne ne znotraj svojih strokovnih krogov!!!


Maja
stroka, 16.2. 2006, 09:00

Odgvovornsot stroke je brez dvoma tista o kateri teče beseda. Stroka je odgovorna za to, da se sprejemajo slabe rešitve. Stroka se pojavlja v procesu generiranja rešitve in sprejemanja odločitve v različnih vlogah: urbanist, projektant, predstavnik občinske strokovne službe, član odbora za urbanizem pri mestnem svetu, svetnik, ki je hkrati tudi strokovnjak in potem so tu še strokovna društva in profesionalne organizacije, izboraževalne ustanove ter neformalne civilno družbene organizacije. Vsi po vrsti nosimo del krivde za razmere v prostoru, ker naj bi zaradi znanja in z njim povezane odgovrnosti ne smeli delovati, v nobeni od možnih vlog, v opreki s temeljnimi načeli odgovornosti, ki urejanje prostora podreja javnemu interesu.
Kaj lahko storimo v primeru Šiške? Kakšne so analogije z odzivi prebivalcev Most na gradnje v Zeleni jami? Morda pa so razmere dovolj slabe, da bo možno prav s pomočjo angažiranih uporabnikov končno povesti dovolj glasno razpravo o kakovosti in odgovornosti pri urejanju prostora.


"karl"
odgovor maji, 17.2. 2006, 23:58

"Kaj lahko storimo v primeru Šiške? Kakšne so analogije z odzivi prebivalcev Most na gradnje v Zeleni jami? Morda pa so razmere dovolj slabe, da bo možno prav s pomočjo angažiranih uporabnikov končno povesti dovolj glasno razpravo o kakovosti in odgovornosti pri urejanju prostora."

Razprava bo morala biti res dovolj glasna, predvsem mora pa brezkompromisno in dosledno opredeliti odgovorne osebe in njihova dejanja, ki so zakrivila nepravilno situacijo - v splošnem strokovnem smislu in v povezavi z veljavnimi zakonskimi določili, ki urejajo stroko v našem prostoru (in v evropski civilizaciji).
"Krivce" v strokovnih krogih je treba javno opomniti, če se ugotovi težjo stopnjo odgovornosti pa tudi strožje sankcionirati znotraj strokovnih inštitucij - "disciplinska" obravnava v strokovni zbornici in podobno,
Javne uslužbence, ki so (so)krivi za nepravilno situacijo oziroma za napačno ali malomarno (zlo)uporabo določil prostorskih aktov ali opustitev njihove rabe pa ovaditi pristojnim inštitucijam, ki so dolžne preganjati malomarnosti in zlorabe v delovanju javnih uslužbencev;
če se ne bo že enkrat pričelo z izpostavljanjem osebne odgovornosti in z vzpostavljanjem pravne države v vsakodnevnem ravnanju dosledno in z vso skrbnostjo, potem nam še tako lepo in strokovno pripravljeni prostorski akti ne bodo prav nič "hasnili" - lahko si jih bomo samo ogledovali kot lepe slike v okvirjih, obešene na stenah, grabežljivi investitorji, neosveščeni ali strokovo oporečni oportunistično naravnani projektanti in malomarni ali brezvestni uradniki pa se bodo veselo dogovarjali naprej, ne meneč se za "pse ki lajajo, medtem, ko karavana gre dalje..."


Blaž Pišek
Psi lajajo, karavana gre dalje, 22.2. 2006, 11:02

Kot avtor prispevka, ki je očitno dokaj izzval javnost in, kar me še posebej veseli, tudi prostorsko, arhitekturno, urbanistično ali še kako drugačno stroko. To še posebej spoštujem, ker sem morda prispevek napisal še kot "jezni" krajan, pa me je potem odziv novinarjev opogumil, da od stresanja jeze preidem na konstruktiven dialog. To pa je tisto, kar naš prostor , pa ne zgolj Šiška, temveč kar vsa Slovenija, krvavo rabi. Trdno verjamem, da se na tem področju stvari vendarle obračajo na bolje. Božji mlini seveda meljejo počasi in plazu urbanističnega sprenevedenja se ne da obrniti v drugo smer čez noč. Nenehno spreminjanje prostorske zakonodaje in zanikanje dobrih rešitev iz preteklosti za ceno novosti, je imelo žal posledice. Nove zakonodaje veliko strokovnjakov sploh ne pozna, prav tako veliko, pa je tudi ne upošteva.
Upam in verjamem, da bo z dialogom v Trajektu, različnih javnih medijih, odprtih omizjih in konferencah, voz urbanizma prišel na pravo pot. V Stari Šiški smo pač marsikomu stopili na rep, kar kaže članek v časopisu Delo z dne 21.2.2006 (rubrika Iz naših krajev, članek Novogradnje v Stari Šiški - vse po dovoljenjih, novinar Borut Tavčar). Vsi se pametno izmikajo, le glavni gradbeni inšpektor gospod Srečko Valič je uspel biti toliko preudaren, da je izjavil, da bodo zadeve preiskali. To me niti ne čudi, saj tudi policija že preiskuje dogajanje po sredinem koncertu (oz. dveh koncertih dne 15.02.2006) v Hali Tivoli, ko sta bili spet ogroženi življenji dveh deklet in to samo zaradi brezbrižnosti in neodgovornosti organizatorja prireditve. Škoda pa je pisati o prometni zmedi, ki je takrat vladala ne zgolj v Stari Šiški, ampak v velikem delu Ljubljane (ohromljen je bil promet od obvoznice v Dravljah do Ajdovščine, Parmove ulice, železniškega kolodvora ter bivše občine Vič. S tem v zvezi si dovolim navreči še izjave (tudi objavljene v časopisu Delo), da razširitev dvorane Tivoli za novih 10.000 sedežev in 500 parkirnih mest ni problematična. Utemeljitev je bila, da je gradnja parkirišč draga, da pa jih je dovolj v širši okolici (ali sta to morda luna in Mars) ter, da se bodo obiskovalci že navadili na javni prevoz - do takrat bomo pa stanovalci že ob živce ali še kaj drugega. Po izjavi dežurnega na Postaji policije Šiška, citiram: "Stanovalcem vam v Šiški ne bo več za živeti, ko se bodo zgradila še vsa načrtovana stanovanja ter bodo v Hali Tivoli prireditve". Policija že ve, ko rešuje urbanistične probleme. Žal jih dosedaj drugi nismo.
Namenoma pišem nismo, ker smo tudi krajani in jaz sam premalo storili oz. smo pač domnevali, da kot davkoplačevalci imamo strokovnjake, ki bodo to ureedili za nas. Temu žal ni tako.

Naj zaključim s psi, ki lajajo in karavano, ki gre dalje. Točno to so mi dejali določeni krajani, ko sem začenjal svoje nerganje. Na srečo sedaj, ko nas je v Odboru za lepšo Staro Šiško že preko 500, teh komentarjev ni več (če koga zanima več, je tu spletna stran odbora: http://users.volja.net/starasiska/). Vidimo že določene premike na bolje in menim, da smo na pravi poti. Tako pot priporočam tudi drugim s podobnimi problemi. Tudi predsednik Četrtne skupnosti Šiška g. Igor Bambič je delo našega odbora podprl in nam dal vedeti, da je to žal praktično edina pot, ki lahko kaj premakne. Pa srečno.


Anonimnež
Brez naslova, 1.3. 2006, 22:20

Na spletni strani, ki jo je objavil predstavnik "Stare šiške" se lahko prepričamo, kako resnično tečejo stvari v primeru re-urbanizacije tega predela Ljubljane.
Očitno je res, da se je "urbaniziranje" posameznih območij sprevrglo v "lociranje" posameznih investicijskih pobud v prostor - v bistvu v umeščanje starih "lokacijskih dokumentacij", preimenovanih v "OLN", kjer koli v prostor, kjer si dovolj vplivni investitorji poželijo. Edina razlika med staro "lokacijsko dokumentacijo" in novim "OLN" je, da se ob sprejemanju "OLN" pripravi še "javna razgrnitev", kjer se lahko vključi javnost in prizadeta širša soseščina, kar v primeru "lokacijskih dokumentacij" ni bilo treba. Pa še ena razlika pravzaprav je , in to bistvena:
lokacijska dokumentacija se je morala formalno držati pogojev nadrejenega prostorskega izvedbenega akta, "OLN" pa te pogoje kar vzporedno spreminja in to na samo ozki lokaciji, kjer se predvideva investicija, ne oziraje se na ostalo prostorsko problematiko preostanka območja, ki ga sicer ureja osnovni prostorski izvedbeni akt. Na ta način se prostor res spreminja po koščkih, manjka hierarhična navezava v vsebinskem smislu: po novih principih nove zakonodaje bi bilo treba vse skupaj opredeliti že v določilih urbanistične zasnove in v določilih prostorskega reda ter na podlagi tega izvajati postopke za izdelavo "OLN". Tako bo tudi vsak OLN navezan pravilno, vsebinsko in funkcionalno , na okolje, kjer se bo "dogodil" in to z vnaprej znanimi in določenimi pogoji.
Očitno zopet nekateri pristojni in zainteresirani "lovijo zadnji vlak" in hitro na poenostavljen (in v primeru Stare Šiške očitno prostoru neugoden) način samo ozkemu krogu v korist spreminjajo prostor, pri tem pa ravnajo strokovno "čudno" - posledice so pa neurejena križišča, problemi prometa vsake vrste in ostale neugodnosti v prostoru - to vse osnovni še veljavni urbanistični načrt očitno dovolj skladno in na profesionalnem nivoju rešuje - torej bi bilo treba vse spremembe vključevati najprej v njegov kontekst, na to pa nadaljevati s "podrobnostmi" na vsaki posamezni lokaciji.


starosta
Hala Tivoli, 1.3. 2006, 22:36

Ali ne bodo te "stare škatle" Hale Tivoli že enkrat odstranili iz obrobja elitnega mestnega parka in neposredne bližine kulturne dediščine "Cekinov grad", ki mu zaradi "nekompatibilne" soseščine kazi podobo?
Ko so postavljali to športno "nakazo" za neko mednarodno športno prireditev na tak neprimeren prostor se je govorilo, da je to samo začasno in da, ko se bo hala amortizirala, jo bodo z lokacije odstranili. Beremo pa, da jo mislijo celo dozidavati, čeprav prostor za tako kapaciteto objekta sploh ni primeren - kot je razvidno iz zgoraj napisane pritožbe krajanov v soseščini, je prometna zagata nerešljiva. Ljubljana potrebuje NOV ŠPORTNI OBJEKT, primerno dimenzioniran, sodobno zgrajen in postavljen tam, kjer bo prometno ugodno navezan na cestno omrežje in ne bo nikomur v napoto
Hočemo nazaj mestni park z odprtimi urejenimi površinami za rekreacijo na prostem vsake vrste, ne pa hrup in promet, direndaj, nemir.
Hočemo nazaj lepo podobo Cekinovega gradu z drevoredom in osrednjo lego v parkovni ureditvi.
Hočemo primerno urejeno, nam v ponos, turistom tujcem pa v veselje, mestno vpadnico Celovško cesto.


Martina Lipnik
primerjajmo, 5.3. 2006, 19:46

Pošiljam v osvetlitev dejanskih razmer (katastrofa tudi (ali predvsem) v strokovnih krogih !!!) - iz Sobotne priloge DELO
Pismo ministru za okolje in prostor, gospodu Janezu Podobniku
KOVAČ Milan, Sob 04.03.2006
Kako je mogoče, da se na prostoru, kjer prostorski akt dovoljuje gradnjo prostostoječe enodružinske stavbe z enim nadstropjem in 40 % izrabo gradbene parcele, zgradi, v nasprotju z odlokom Ustavnega sodišča, dvonadstropni stanovanjski blok z devetimi stanovanji in 56 % izrabo parcele, z nerešeno prometno infrastrukturo, objekt pa oblikovno ne sodi v svoje okolje?
Primer, ki ga navajam, je stanovanjski blok na Veliki čolnarski ulici 4 v Trnovem.
Situacijsko skico novogradnje je investitor predstavil slabovidni osemdesetletni sosedi, ki je na skico dala svoje soglasje. Da predložena skica še zdaleč ni v skladu s projektom in novogradnjo, je investitorju prav malo mar. Gre torej za očitno prevaro. Sosedov, lastnikov stanovanjskih enot v najbližji sosednji zgradbi, pa nihče ni nič vprašal.
Lokacijska informacija MOL, oddelka za urbanizem, izrecno prepoveduje večstanovanjsko gradnjo. Projektant je rešil problem s tem, da je projektiral v projektu za gradbeno dovoljenje dve »prostostoječi» zgradbi, narisal dvoje stopnišč, podeste vsakega stopnišča pa odmaknil od »sosednje zgradbe« za 60 cm, česar pa v projektu za izvedbo ni. V vsako »stavbo« je namestil dvoje stanovanj po 200 m², vendar projektirane tako, da je vse pripravljeno za njihovo razdelitev in podvojitev števila stanovanj. V pritličju je namestil stanovanje za lastnico parcele in ga označil kot »prostor za biljard in fitnes«. Stanovanja, ki seveda ne tvorijo funkcionalne enote, se prodajajo na prostem tržišču, ne kot enostanovanjska zgradba, temveč posamezne stanovanjske enote. Prepovedano drugo nadstropje je večje od prvega, a je nepravilno tekstualno označeno kot »mansarda«.
Kako je mogoče, da pride do realizacije takšnega projekta, vkljub jasno definiranim kontrolnim mehanizmom, ki jih predpisuje zakon? Investitor mora namreč korektno informirati sosede, kaj namerava graditi, in pridobiti soglasje vseh v vplivnem območju. Projektant mora izdelati načrte skladno z lokacijsko informacijo. Upravni organ mora kontrolirati, še predno gradbeno dovoljenje izda, da je projekt za gradbeno dovoljenje izdelan v skladu s prostorskim aktom, dolžnost gradbenega inšpektorja pa je, da ugotovi, da je gradnja v skladu ne samo z gradbenim dovoljenjem, temveč tudi s prostorskim aktom.
Ob začetku gradnje v maju 2005 smo sosedje, ko smo ugotovili, kaj se gradi, vložili pritožbo na upravni enoti. Kljub temu, da gradbeni zakon zagotavlja javni interes, da se gradnja vrši v skladu s prostorskimi akti, je upravna enota obravnavala samo, kdaj smo bili posamezniki obveščeni o gradnji in nas po dveh mesecih odpravila z argumentom, da pritožb nismo vložili pravočasno. Pritožili smo se na ministrstvo za okolje in prostor, ki je po nadaljnih štirih mesecih zadevo vrnilo upravni enoti, ugotovilo stranke v postopku, zahtevalo obnovo postopka pridobitve gradbenega dovoljenja in prepovedalo nadaljnjo gradnjo.
Vodja oddelka za gradbena dovoljenja Upravne enote Vič- Rudnik, inž. Vidičeva je povedala, da upravna enota nima potrebnega znanja za ugotavljanje skladnosti projekta za gradbeno dovoljenje s prostorskim aktom, sama osebno pa ne razlikuje med pojmom »mansarda» in polnim nadstropjem. Kriv naj bi bil samo projektant.
Disciplinski senat Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ( ZAPS) se sklicuje na MOL, oddelek za urbanizem, ki je podal samo število nadstropij, ne pa tudi višino do venca fasade. To je določil projektant in nedovoljeno nadstropje je skladno s prostorskim aktom!?! Senat zamenjuje tudi pojma »družinske zgradbe«, ki je funkcionalna celota in »stanovanj«, ki se prodajajo posamično. Pomanjkanja parkirišč senat ne komentira. Ugotavlja pa »manjši prekršek« projektanta, ker je daleč prekoračil dovoljeno izrabo zemljišča (s čimer je nedovoljeno povečal komercialno vrednost investitorju za prek 100 milijonov tolarjev) in ga kaznuje z 86.000 SIT globe.
Republiški inšpektor bremeni upravno enoto, ki je po prejemu sklepa Ministrstva za okolje in prostor in vsakodnevnih pritožbah sosedov zagrozila, da bo kaznovala investitorja z globo stotisoč tolarjev, če ne bo prenehal z gradnjo, ki se kljub prepovedi v zadnjih treh mesecih pospešeno nadaljuje.
Nesporno je, da projekt za gradbeno dovoljenje ni skladen z lokacijsko informacijo, tekst gradbenega dovoljenja ni skladen z načrti, izvedba projekta pa ni skladna z gradbenim dovoljenjem. Zgradba, za katero so se v času prijave gradili temelji, je danes pripravljena za vselitev. Vsi udeleženi pa valijo krivdo drug na drugega.
Prizadeti združeno zahtevamo, da se gradnja ustavi, projekt za gradbeno dovoljenje uskladi s prostorskimi akti in da se izvrši sanacija že zgrajenega objekta. Ta sicer ni skladen z gradbenim dovoljenjem in ne s projektno dokumentacijo gradbenega dovoljenja, a je vseeno vsaj delno grajen po nepravilno izdanem gradbenem dovoljenju, kar je seveda povzročilo veliko škodo, za katero po zakonu odgovarja upravna enota.
Ali je Slovenija res tako bogata, da pokriva škodo, ki v tem primeru dosega več sto milijonov SIT, ki so jo povzročili nevestni državni uradniki? Ali pa bodo krivci nastale situacije le našli možnost in pometli smeti pod preprogo, s preizkušenim geslom »vrana vrani oči ne izkljuje – v svojem interesu pomagaj bližnjemu«, in se požvižgali na veljavne zakonske predpise in prostorski akt?
Presedan za bodočo zlorabo predpisov ter izničenje arhitektonskih in bivalnih vrednot Trnovega, pa stoji na Veliki čolnarski št. 4.
Gospoda ministra prosim za odgovor.
Za komentar pa naprošam tudi predsednika ZAPS , vodstvo Upravne enote Vič-Rudnik in Inšpektorat MOP.
Milan Kovač, u. d. i. a.
Opekarska 13A, Ljubljana


Martina Lipnik
še nadaljnje primerjave, 5.3. 2006, 19:53

iz Sobotne priloge DELO - opis glede "konfliktov interesov" v prostoru in kdo (ter morda tudi zakaj) lahko zmaga:
Nekatere ptice so odletele in jih ne bo več nazaj. To je leto 2005, ne 1992!
ČELIGOJ Tomaž, Sob 04.03.2006
Delo, 31. decembra
Pogovor s premierom v Sobotni prilogi se je dotaknil tudi zgodbe o Hitu in Američanih. Pa me je spodbudilo, da napišem nekaj misli o Goriški.
Kot študent arhitekture sem se v diplomski nalogi ukvarjal s krhkim tkivom modernistične Nove Gorice, neizgrajeno idejo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Danes postajajo te študijske teme stvarnost. In ne odpirajo, študijsko naivno, zgolj arhitekturno-urbanističnih vprašanj temveč tudi ekonomska, politična in morda predvsem socialna in kulturna. O zadnjih dveh ponavadi ne razmišljamo veliko.
In za katere teme gre? V Novi Gorici se predvideva pozidava dveh ključnih, še prostih, lokacij v centru mesta. Tu lahko nadaljujemo Ravnikarjevo idejo o mestu, ki je sicer stara »žey pol stoletja, poskusimo mestu ponuditi identiteto, mu omogočiti, da zaživi samostojno, celovito življenje. Lahko pa se prepustimo nadebudnemu in trgu podrejenemu zanikanju vsega predhodnega.
Lokacija med Erjavčevo in Delpinovo je z zmagovalnim projektom natečaja prostorsko in programsko že določena. Vsebinsko sicer ustrezen, a po obsegu močno preobsežen program se v zmagovalnem projektu odraža v povsem pozidanem pritličju sicer zelenega, odprtega mesta, mesta vrtnic. Projektant je zadovoljil željo kapitala. Družba – občina svojih interesov, prostorskih ter predvsem socialnih in kulturnih, ni znala zaščititi, mogoče jih tudi nima.
Druga tema je pozidava lokacije ob izteku Kidričeve ulice, Ravnikarjevega centra mesta. Skupaj s celotnim mestom smo lokacijo, v študiji po naročilu Politehnike, obravnavali s skupino arh. M. Garzarollija, prof. J. Koželja, prof. D. Kosa in drugih. V omenjeni študiji smo to lokacijo razumeli v smislu dograditve centra, vzpostavitve čvrste hrbtenice mesta, tako v prostorskem, kot v programskem smislu. Nadalje sem v diplomi na lokacijo postavil center Politehnike s posameznimi oddelki. Zgodba je pač šla svojo pot. Politehnika se ni priključila Univerzi na Primorskem in rahlo pozabljena še naprej životari v najetih prostorih. Na elitni lokaciji namerava sedaj večje slovensko trgovsko podjetje zgraditi multikino s prodajnim centrom ali obratno. Mestu in okolici namerava, v zameno za znanost, razvoj, kulturo … ponuditi že tisočletja znani »kruha in iger« – baje je ravno ta v ponavljajoči se zgodovini pokopal veliko cesarstvo.
Ostane mi še tretja tema, morda največja. Povezovanje Hita z velikim lasvegaškim igralniškim podjetjem, s ciljem izgradnje mega »zabaviščnega« centra na Goriškem. Država bo zaradi tega menda morala bistveno spremeniti zakonodajo na področju igralništva. Pridobili pa bomo tako želene in nujne tuje investicije v naše včasih »obubožano«, včasih pa neverjetno hitro rastoče gospodarstvo.
Tu pravzaprav ne razumem, za kaj se gre, oziroma morda nočem razumeti. Smo majhna butična država z enim največjih deležev gozdov na površino, z enkratno pestrostjo pokrajin, kultur, ljudi, običajev … z bogato in dolgo zgodovino. Nekateri bi tu radi razvijali znanost in tehnologijo v povezavi z industrijo, malimi podjetji. Tu torej še vedno ne razumem, oziroma nočem razumeti, zakaj na Goriškem potrebujemo monokulturo igralniškega »turizma«. Dejavnost, ki je sredi prazne nevadske puščave v atlas sveta zapisala ime Las Vegas. Dejavnost, iz katere sem po dveh mesecih občasnega študentskega dela zbežal z vtisom največje človeške bede, ki sem jo kdaj koli videl. Dejavnost, zaradi katere je sestrična v Novi Gorici ugodno najela stanovanje finančno propadlega zadrogiranega hitovca.
Ne vem zakaj se za to dejavnost v skupni Evropski uniji ne žrtvujejo Španci z delčkom svojih prostranstev, oziroma ne zgradijo ploščadi sredi Ligurskega morja…
Pred meseci sem prek Avstrije potoval v Prago. Po Dunaju se proti češki meji začnejo nizati obcestne vasi. Standard prebivalcev je na prvi pogled tu nižji od slovenskega povprečja. Potem se zasveti meja med državama. Najprej je tu bolšjemu trgu podobna prodaja cenenega tekstila in umetnih živali naravne velikosti. Hit so krave. Sledi kilometrski pas igralniško-zabaviščnega turizma, ki v dobršni meri svetlobno onesnažuje okolico. Na koncu prispemo v preprosto, tokrat češko obcestno vas, kjer v izložbah propadlih mesnic, gostiln, župnišč … brhke mladenke obubožanim zabavljačem ponujajo ljubezen. Nadaljujejo se podobne vasi kot v Avstriji. Standard je na prvi pogled še malo nižji.
Zelo sem bil vesel. V Sloveniji smo to fazo tranzicije zaobšli. Upam, da smo tudi sedaj dovolj močni, dovolj pametni, dovolj zreli, da se bomo tej mani z lahkoto odpovedali. Mislim, da Slovenci živimo eno lepših, najbolj polnih in bogatih, najbolj treznih življenj, kar jih ponuja današnji Svet in verjamem, da bomo imeli moč v tem vztrajati.
Tomaž Čeligoj, Kazlje


Martina Lipnik
pa še opis razlogov, zakaj se v prostoru stvari dogajajo, kot se, 5.3. 2006, 19:56

Ponavljam pismo bralcev v Sobotni prilogi DELA:

»Kaj storiti? Nič. Zaščiteni so.«
LIPNIK Martina, Sob 04.03.2006
Delo, 4. februarja
V članku pod gornjim naslovom je na več mestih navedena ocena, da v Sloveniji na žalost ni možno na primeren način vplivati na pravilen razvoj in način investicijskih vlaganj v objekte, ki so zaščiteni kot »kulturna dediščina«, češ, da se pri nas ne uveljavljajo tako imenovane »študije izvedljivosti in upravičenosti«, kot so v navadi v EU, s katero se vnaprej opredeli na primer načelna izhodišča in cilje želene zaščite.
Pri tem bi rada opozorila na vse druge pri nas veljavne instrumente, ki so na razpolago za doseganje približno enakih ciljev. To so predvsem določila prostorske zakonodaje za pripravo prostorskih aktov, ki vključujejo tudi pogoje glede varstva kulturne dediščine. Prostorska zakonodaja zapoveduje namreč v postopkih za pripravo različnih vrst in hierarhij prostorskih aktov tudi predhodno pridobitev »smernic« za varstvo kulturne dediščine, obenem pa tudi obveze in priporočila glede priprave in pridobitve »strokovnih podlag« za posamezna področja urejanja prostora, med drugim tudi za področje varstva kulturne dediščine. Tako torej ni dovolj, da je določen objekt opredeljen kot »kulturna dediščina« in na podlagi tega primerno zaščiten – to je šele izhodišče za nadaljnjo bolj poglobljeno obravnavo.
Vsi ti podatki, analize in študije morajo biti pripravljeni vnaprej in na primeren način obdelani ter vključeni v rešitve prostorskih aktov. Če se rešitve prostorskih aktov pridobivajo na podlagi avtorskih natečajev, morajo torej usmeritve iz teh študij biti spoštovane tudi v procesu izvedbe natečajev.
To pomeni, da s stališča varstva kulturne dediščine zavarovani objekti praviloma ne morejo in ne smejo biti slepo prepuščeni avtorski volji posameznega arhitekta, pač pa mora biti avtorski koncept usmerjan s predhodnimi navodili v obliki primerno obdelanih »strokovnih podlag«. Če ta postopek ni izveden tako, kot bi moral biti, pa vsebinske usmeritve za pre-ureditev posameznega obravnavanega objekta večinoma prevzame lastnik – investitor le-tega , ki prav tako avtorju (udeležencem natečaja) narekuje svoje želje in zahteve, kar pa je večinoma vezano izključno na čim večji kapitalski donos, saj »kulturnih« mecenov med investitorji ni prav veliko – posebno ne, če igrajo vlogo investitorja razna gradbena ali nepremičninska podjetja, ki z investicijo želijo predvsem čim več zaslužiti. Tudi v tem primeru avtorske rešitve niso odvisne samo od umetniške občutljivosti in v kulturnem smislu niso neoporečne.
Iz svoje delovne prakse ugotavljam, da deloma drži, kar je v članku opisano kot mnenje dr. Prelovška in sicer, da ljubljanska fakulteta za arhitekturo ne vzgaja primerno kadrov, ki bi znali nadgrajevati »identiteto naroda«. V času, ko sem sama študirala, smo imeli v predmetu, ki ga je predaval prof. Mušič, širok in poglobljen vpogled v materijo avtohtone stavbne dediščine in lokalnih stilskih raznolikosti v slovenskem grajenem prostoru glede na regije. Pri tem je bilo tudi poudarjeno, da je kvaliteta arhitekturnega oblikovanja odvisna prav od sposobnosti avtorja prilagoditve sodobnih oblikovnih trendov lokaciji, kamor se novogradnja umešča.
Tako pa danes naletimo na mnenje velike večine diplomantov različnih generacij, ki ne priznavajo kontinuitete obstoječe gradbeno-arhitekturne zatečene kvalitetne stvarnosti in lokalne tradicije v našem prostoru (kolikor je je še sploh ostalo, izgineva iz naše stvarnosti vedno bolj pospešeno), češ, da gre za neinventivno »domačijskost« in prisegajo na uvajanje arhitekturnih stilnih raznolikosti, » unikatnosti« in novosti za vsako ceno v vsakršen prostor ne glede na prilagajanje obstoječim grajenim strukturam v neposredni okolici kakšne novogradnje in s tem ustvarjanje harmonično oblikovane arhitekture urbanega prostora kot dodatne vrednote, kakor tudi ne glede na občutljivo umeščanje v kulturno krajino slovenskega podeželja.
Enak odnos prevladuje tudi v veliko primerih glede vrednotenja kulturne pomembnosti stavbne kulturne dediščine in potrebnosti ohranjanja le-te.
Za potrebe nadaljnje razprave sem ponovno pregledala veljavno zakonodajo in pripravila izvleček določil, ki se nanašajo na izdelavo »strokovnih podlag« za prostorske akte za področje kulturne dediščine z namenom, da po potrebi to posredujem vsakomur, ki ima dvome o pravilnosti zgoraj napisanega. Izvleček se nahaja v uredništvu .
Martina Lipnik, univ. dipl. ing. arh., Ljubljana


Anonimnež
eden od komentarjev v DELU, 5.3. 2006, 20:09

»Projektant je zadovoljil željo kapitala. Družba – občina svojih interesov, prostorskih ter predvsem socialnih in kulturnih, ni znala zaščititi, mogoče jih tudi nima."

O tovrstnih pojavih beremo vsak dan v povezavi z dogajanji v Ljubljani.
Očitno povsod velja:
projektanti delajo po želji lastnika kapitalista, občino pa predstavlja "občinska uprava" - kaj pa je to?? - skupina uradnikov, ki se je kar tako znašla na teh službenih mestih in katerih delovanja nihče ne spremlja ali nadzira - ni nobene kontrole nad tem, ali so strokovno sploh kos potrebam svojega dela - v urbanizmu se že kaže, da je občinsko uradništvo prej v škodo kot v korist javnega interesa;
- v današnji Sobotni prilogi v pismih bralcev v zvezi z zaščito industrijskih objektov beremo tudi, kako ima urbanizem predpisane "strokovne podlage", ki bi morale usmerjati urabnistične ureditve - očitno tudi v primeru Nove Gorice to ne deluje...


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Nova stanovanja naj bi zrasla tudi na Trgu komandanta Staneta.
na vrh