info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
3. 2. 2006

Forum Europan 8 - Iščoč evropsko urbanost

Blaž Križnik, Maja Simoneti
V Sintri na Portugalskem jesredi januarja potekal Forum Europan 8 z naslovom Evropska urbanost in strateški projekti. Slovenija je v natečaj Europan vključena že drugič zapored. Natečaj je predvsem med mlajšimi arhitekti znan kot priložnost za strokovno uveljavitev. Namen natečaja je iskanje inovativnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, njihova promocija in predvsem realizacija.
Natečaj je nekoliko poseben zato, ker hkrati vabi k reševanju nalog na različnih lokacijah širom Evrope in spodbuja mlade ustvarjalce, da se na konkretnih nalogah izkažejo s svežimi idejami. Sodelujoča mesta s pomočjo natečaja pridobijo vpogled v najnovejše načrtovalske smernice in izberejo najprepričljivejšo rešitev. Do sedaj so bile natečajne naloge večinoma obravnavala stanovanjsko gradnjo, raznolikost bivanja v mestih in nove oblike družbenosti. V svoji zadnji izdaji je Europan zastavil nič manj kot vprašanje nastajajoče evropske urbanosti.

Široka razprava o natečajnih predlogih
Namen Foruma v Sintri je bil povezati v natečaju sodelujoče akterje - predstavnike mest, investitorje, žirije in stroke - v široko razpravo o 320 natečajnih predlogih, ki jih je 15 nacionalnih žirij izbralo v prvem krogu ocenjevanja. Ocenjevalni del natečaja poteka v dveh krogih in je organiziran na nacionalni ravni. Mednarodna žirija v vsaki od sodelujočih držav med prispelimi rešitvami izbere predloge, o katerih kasneje poteka razširjena razprava na Forumu. Glede na priporočila in zaključke Foruma, ki na evropski ravni omogoča pregled in razmislek o izbranih natečajnih predlogih, izbere žirija v drugem delu ocenjevanja končnega zmagovalca. Iz Slovenije sta letos na natečaju sodelovali mesti Brežice in Maribor. Brežice so bile najmanjše mesto med 74 sodelujočimi evropskimi mesti, Maribor pa eno redkih, ki v Europanu sodeluje že drugič zapored.

Delo na Forumu v Sintri je prvi dan potekalo na dveh ravneh. Predstavniki mest in ocenjevalnih žirij so, razporejeni v deset skupin, na osnovi izbranih projektov razpravljali o predstavljenih temah in rešitvah. Hkrati so se na ločenih delavnicah tri skupine pripravljale na razpravo, ki je sledila prihodnji dan. Takšen način dela je omogočil produktivno razpravo ter izmenjavo pogledov med predstavniki posameznih mest, nacionalnih žirij ter strokovnjaki.

Brežice
Brežice so sodelovale v skupini Gradnja z naravo (Building with nature), kjer so razpravljali o vlogi narave v sodobnih mestih. V skupini so sodelovali še Dubrovnik, finski mesti Kemi in Lahti ter latvijska Riga. Območje natečaja je v brežiškem primeru ravnica Vrbina med zahodnim robom starega mestnega jedra in reko Savo, oziroma zaenkrat še nedoločena brežina nasipa nove zajezitve, ki naj bi pod Brežicami nastala zaradi izgradnje hidroelektrarne. Danes pretežno neizkoriščeno Vrbino želi mesto aktivno vključiti v prihodnji razvoj. V razpravi sodelujoči strokovnjaki so pozitivno ovrednotili prispele natečajne predloge te lokacije in pohvalili njihovo strokovno raven.

Maribor
Maribor je skupaj s španskima mestoma Alcazar de San Juan in Valladolid, avstrijskim Amstetten in nemškim Gersthofen sodeloval v tematski skupini Generiranje novega (Generating the new). Skupina se je ukvarjala z vprašanji omejevanja urbanizacije vsled naraščajočih zahtev po ohranjanju narave, možnostih širjenja mest v opuščena industrijska območja, oz. vprašanj ponovnega vključevanja degradiranih mestnih con v mestno življenje. Prav zaradi značilnosti mariborske natečajne lokacije na mestu nekdanjega smetišča na Pobrežju, je bila za sodelujoče predstavnike Maribora razprava o različnih vidikih oblikovanja hibridne mestne krajine na stiku degradiranega mestnega obrobja z naravo na eni ter prometno infrastrukturo na drugi strani zanimiva.

Vodno mesto
Na delavnici Vodno mesto so se članice nacionalnih žirij iz Španije, Slovenije, Nemčije in Nizozemske pogovarjale o potencialih in razvojnih omejitvah, ki izhajajo iz sodobnega odnosa do vode. Voda je zaradi boljšega obvladovanja nevarnosti postala privlačna tudi tam, kjer je včasih ogrožala žilvjenje, zato se nova gradnja vedno bolj obrača k vodi in na vodo. Hkrati pa so zadnje nesreče najširšo javnost opozorile, kako varljiv je lahko občutek varnosti – vedno več ljudi vodi zato priznava prostorsko suverenost. V stiku z naravo, divjino, razlivnim ali poplavnim območjem je tudi voda danes lahko razvojni program, enakovreden novogradnji.

Pri pregledu natečajnih predlogov so bile kot posebno zanimiv primer izpostavljene Brežice. Dejstvo, da tako majhno mesto, ki je pred časom izgubilo neposredni stik z vodo, ponovno išče možnosti za združitev z njo v povezavi z velikim infrastrukturnim posegom nacionalnega pomena, je na razpravljalke naredilo velik vtis. Zmernost pri načrotvanju programov obvladovanja naravnega območja med mestom in reko je bil izpostavljen kot ključni kriterij opredeljevanja odnosa med novimi posegi in vodo.

Če je prvi dan razpravo zaznamovala širina tematike in raznovrstnost predstavljenih predlogov, pa je bil drugi dan Foruma namenjen iskanju skupnega imenovalca med različnimi pristopi in predlogi, vprašanju evropske urbanosti ter vloge t.i. strateških projektov. Plenarna razprava se je razvila v okviru treh ključnih tem: ekomobilnost (ecomobility), raznolikost rabe prostora (multi uses) in vodno mesto (aquacity), ki naj bi po presoji znanstvenega odbora organizacije Europan najbolje povzemale premisleke na temo evropske urbanosti in ponujenih natečajnih rešitev.

Raznolikost evropske urbanosti
Kaj je evropska urbanost, kako se razvija, oblikuje ter kakšna je pri tem vloga arhitektov? Na tako široka vprašanja seveda ni mogoče enostavno in enoznačno odgovoriti. Razprava je zato vključevala pogosto nasprotujoča si stališča in ideje in se vedno znova vračala na tri teme, ki trenutno zaznamujejo razvoj evropskih mest. Ekomobilnost, raznolikost rabe prostora in vodno mesto bodo po mnenju številnih udeležencev pomembno zaznamovali tudi nastajajočo evropsko urbanost, zato naj bi prav zmagovalni natečajni projekti prispevali jasne in kritične predloge glede ekološko vzdržnega razvoja mest, integriranega javnega mestnega prometa ter široke družbene vključenosti v življenje mesta in njegovo načrtovanje. Poseben poudarek pri vrednotenju natečajnih predlogov naj bi bilo vključevanje vode in drugih naravnih elementov v načrtovanje evropskega mesta kot pomembnih gradnikov njegove identitete.

Zaključki Foruma seveda odpirajo tudi vprašanja, o katerih se je spregovorilo zgolj neformalno, a so za prihodnost samega Europana enako pomemba kot razprava o strateških projektih. Ni namreč povsem jasno, kaj sploh imamo v mislih, ko govorimo o evropski urbanosti. Je res mogoče zgodovino in raznovrstnost ubranih tradicij in kultur evropskih mest zvesti na nekaj sicer privlačno zvenečih tem in sprejeti zgodbo o evropskem mestu in evropski urbanosti? Niso morda prav takšni forumi o evropskih mestih tisti mediji, ki reproducirajo idejo o enotni evropski urbanosti? Iz prakse namreč vemo, da je o evropskih urbanostih lažje govoriti v množini kot v ednini. Če je evropska urbanost v prvi vrsti torej lokalno pogojena in proizvedena "od spodaj", se zdi, da bo za prihodnje natečaje Europan potrebno dobro premisliti, kako bodo izbrane in opredeljene natečajne naloge. Ostaja namreč vtis, da nekatera mesta vstopajo v natečaj brez jasno izdelanih stališč in izoblikovanih pričakovanj. Nekaj pa bo verjetno treba reči - glede na sodobne prakse vključujočega načrtovanja in demokratičnih načinov sprejemanja odločitev o posegih v prostor - tudi o načinu izbora najboljših projektov.

Kaj bo k preteklim izkušnjam na koncu lahko dodal Europan 8, bomo izvedeli prav kmalu, saj bodo rezultati natečaja znani ob koncu februarja.


Več:
>>Europan 8

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Europan 8 se bo ob koncu februarja, ko bodo žirije izbrale najboljše projekte, iztekel. Pred tem je v Sintri na Portugalskem potekal forum, na katerem so razpravljali o prispelih rešitvah in vodilni temi letošnjega natečaja – evropski urbanosti.

>>Europan 8










na vrh