info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
21. 2. 2006

Porotoroški hotel Palace v komi

Nada Kozina, predsednica krajevne skupnosti Portorož, 031 679 901
V ponedeljek, 27. februarja ob 17.30 je napovedana predstavitev načrtov za prenovo hotela Palace v stavbi krajevne skupnosti Portorož. Vabljeni so krajani in strokovna javnost. Projekt prenove starega hotela Palace bo predstavil predstavnik investitorja Istrabenz hoteli Portorož, Igor Okorn, konservatorske smernice in pogoje za prenovo pa odgovorni konservator Tone Mikeln. Strokovnjaki z Restavratorskega centra, žal, niso napovedani kot predavatelji.

Portorožani skrbno opazujemo, kaj se dogaja s starim hotelom Palace, saj je naš, še več kot to, je del nas. Ko se začnejo dela na objektu, je možno opremo in stavbno pohištvo, kar ga je še ostalo, obnoviti, za dotrajane in manjkajoče narediti verne kopije, poiskati pri ljudeh predmete, ki so si jih na kakršenkoli način pridobili. Še pred kratkim je bilo prodanega ali drugače odnešenega nekaj pohištva in stavbne opreme.

Hotel Palace je več kot likovna vrednota Portoroža. Ni dovolj ohraniti njegov ponarejeni zunanji videz. Ohraniti mora patino, duh časa. Portorož mora biti varovan kot celota, hotel Palace lahko obdrži svojo veljavo le v pravem okolju. Vrednota je že Portorož kot lokacija. V njem ima Hotel Palace simbolno vrednost, ki mu jo daje tradicija. V Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine je zapisano, da mora biti spomeniško varstvo celovito, da moramo varovati spomenik za prihodnost, ne za preteklost.

Tradicije se ne šteje kot nasprotje razvoja ampak kot temelj razvoja. Stari hotel ne lovi zvezdic s sodobno tehnologijo, ampak si jih prisluži s patino. Pravi gost se bo v starem hotelu želel preseliti v cesarsko palačo iz časa Franca Jožefa in ne v sodobno opremljen počitniški dom. Kar so za nekatere dežele naftni vrelci, to bi lahko bila za Portorož lepota, nas je podučil dr. Darko Likar s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, tudi član portoroške komisije za prostor.

Slišati je, da bo Ministrstvo za kulturo dalo denar za obnovo hotela Palace. To je denar nas, državljanov. Nočemo, da se ga troši po nemarnem. Veliko dragocenih spomenikov je še po Sloveniji, ki čakajo na obnovo. Hotel Palace se da obnoviti za veliko denarja pa tudi za manj. Odvisno od tega, ali bodo konservatorji ukazovali gradbincem in podjetnikom ali ti konservatorjem.

Sredi januarja je bilo podpisano gradbeno dovoljenje za obnovo hotela. Vodilni strokovnjak iz Zavoda za varovanje kulturne dediščine je izjavil, da se bo zgodil KULTURNI ZLOČIN. To se boji povedati na glas. Torej je gradbeni lobi zavladal nad nami: podredil si je strokovnjake s področja varovanja in obnove kulturnih spomenikov, arhitekte, politike, podjetnike in medije. Podredili so si tudi inšpektorje in druge uradnike na upravnih enotah. Ljudje, ki jih plačujemo iz skupne blagajne (državni in občinski proračun), ne delajo za javno dobro ampak za ozke interese posameznikov, ki so v nasprotju z javnim interesom. Razlog za nenačelnost strokovnjakov je STRAH ali še bolj verjetno podkupljivost. Strokovnjaki imajo družine, ki jih morajo preživljati. Ne upajo in nočejo delovati v skladu s svojo vestjo, etiko in znanjem. To je mentalna in moralna prostitucija.

Država ima vzpostavljene vse potrebne mehanizme, da bi lahko pravno delovala, pa ne deluje. Ljudje, ki so zaposleni v državni upravi, ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Dobili so izobrazbo, licence, plačani so, pa ne delujejo v nacionalnem interesu. Izneverili so se svojemu osnovnemu poslanstvu, iščejo luknje v zakonu in delujejo v korist posameznikov.

Konvencija o varstvu evropske stavbne dediščine govori o vzdrževalni prenovi, torej ne o radikalnih posegih v kulturne spomenike ampak o spoštljivem ohranjanju starega. Ta način je tudi cenejši.

Dejansko Portorož izgublja svojo kulturno dediščino: večji del propada, ne vemo, kaj bo hotel Palace po obnovi – morda bo izgledal kot nekdanji stari hotel Palace. Krajani nemo opazujemo, izrinjeni v kot, označeni za zaviralce razvoja. Občinska uprava kot predstavnica lastnikov hotela Palace že dolga leta pušča hotel, da propada, to je prvi zločin. Neodgovorno ravna z NAŠIM imetjem, to je drugi zločin. Občina in spomeniško varstvo podpirata tako obnovo hotela, ki je dejansko nova gradnja – po nepotrebnem se ruši original – to je tretji zločin. Za nestrokovno delo pa bi investitor želel še državni (naš) denar – to je četrti zločin.

Če je hotel Palace, občinska last, pomeni, da smo lastniki mi, občani, občinska uprava je le naša služba, ki bi morala delovati v naše dobro. Tudi državni uslužbenci so naši uslužbenci in ne naši gospodarji!

Imamo en sam hotel Palace. Rešimo ga!


Več:
>>Prenovljena prenova hotela Palace / Trajekt, 26.09.2005
>>Kaj je pokopalo Kosovelov zaslon, hotel Palace in hidroelektrarno Moste? / Trajekt, 8.11.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

brez
res?, 22.2. 2006, 08:27

Veliko težkih besed. Zadev ne poznam od blizu, vendar vzbujajo skrb: so pri nas projektanti res nesposobni in investitorji brezobzirni, koristoljubni, pokvarjeni, takorekoč zločinci in predstavniki institucij podkupljivi? Očitno gre za odraz neurejenega stanja na področju vključevanja javnosti v postopke. Pripravljavci ne znajo zmotivirati javnosti, ki je, resnici na ljubo, pogosto inertna, se ne udeležuje razgrnitev ipd. in to tudi v situacijah, ko bi človek pričakoval odzive (mimogrede, načrtovalci si jih želijo in predvsem pogrešajo konstruktivne odzive, v smislu reševanja problemov in ne samo zavračanja ponujenih rešitev). Pogosto se izkaže, da nasprotovanja javnosti izhajajo predvsem iz nepoznavanja in nerazumevanja problematike in predlaganih rešitev, zato je res nerazumljivo, da se investitorji in tisti, ki vodijo postopke, resneje ne lotijo vključevanja javnosti. Verjetno bi lahko kaj na to temo naredila tudi država s kako sistemsko rešitvijo.. Palace je gotovo eden naših eminentnejših objektov in kot tak zahteva oz. zasluži posebno skrb in odgovoren odnos vseh vpletenih: od institucij do projektantov in javnosti pa do nenazadnje, investitorjev, ki mimogrede, priskrbijo denar - res banalna stvar, vendar žal ni nepomembna... Upam, da bo rezultat prenove kljub črnogledosti dober.

Anonimnež
no, no..., 22.2. 2006, 11:52

Tudi jaz sem daleč od dogajanja, zato le nekaj misli, ki se utrnejo naključnemu bralcu tega zelo kritičnega prispevka.
Kaj mi je najprej prišlo na misel: Je to mogoče že nabiranje točk za jesnske volitve? (glede na to, kdo je avtorica prispevka...malo hudobno, pa vendar res...)
Zelo zanimivo, da "javnost" skoraj nikoli ne poda konstruktivne kritike, zna reči le NE TAKO (nima pa idej, kako bi bilo bolje in prav). Ali mislite, da so projektanti, arhitekti vrgli v javnost prvo idejo, ki se jim je porodila? Seveda so krepko premislili, presodili stvari iz več zornih kotov, prilagajali idejo in rešitve na tisoč in en način. Potem pa lokalna javnost reče - NE, hočemo star Palace, tak kot je bil v 18. stoletju (po možnostmi s tisto hrano, oblekami, podnebjem, čistim morjem...)!!!Rešitev je le še časovni stroj.
Pa še nekaj protislovij, ki so v zgornjem prispevku: proračunski denar se nabira tudi iz občine Piran, če se ne bo vložil v Palace, se bo pa kam drugam (ne v občino Piran) - torej bodite veseli, če vam država hoče kaj dati!
Pravite, da ste lastniki Palaca vi, občani. Prav, potem pa ga obnovite na lastne stroške!
Pa še to: obnova je vedno veliko dražja od novogradnje. Vedno. In zahtevnejša. Vedno.
Umirite strasti in konstruktivno pomagajte, da bo ta (nedvomni) biser čimprej zaživel in dal vsaj nekaj lepega sicer (moje osebno mnenje) zelo razvrednotenemu in masovnemu in oholemu Portorožu!


Matevž Čelik
Obnova ni dražja, 22.2. 2006, 14:05

Samo majhen prispevek k tej debati... Obnova je običajno cenejša od novogradnje. (Beri tudi Delo, 16.02.2006, Tuji investitorji so najbrž obupali) Pri obnovi je običajno težko vnaprej napovedati edino stroške statične sanacije pri starejših objektih. Res pa je, da so "prenove", kakršnim smo bili zadnja leta priča v Sloveniji, lahko zelo drage in neučinkovite. Oziroma: za veliko vloženega denarja od prenovljenih objektov ostane bolj malo. Namesto vzdrževalne prenove, o kateri govori konvencija o evropski kulturni dediščini, se pri nas pogosto lotevamo preveč temeljitih predelav, ki so lahko resnično drage.

mv
Brez naslova, 23.2. 2006, 11:03

ne vem kaj tako zelo moti tole gospo, niti ne zna povedati, saj palace se bo zgleda obnovil - to je krasno, novogradnja pa je ločen objekt, ki je poleg tega še zakomufliran. Z naivnim upiranjem gospa dosega ravno nasprotni učinek. Pluvati vsepovprek, neargumentirano čez državo pa kapitaliste zna vsak. In ni res, da so vsi ljudje enaki; kapitalisti, politiki in strokovnjaki so pomembnejši.
Javni interes pa, kot sem ga razumel zgoraj, je po mnenju gospe pustiti palace takšen kot je danes, vsak poseg bi bil že v nasprotju z njim.


Matevž Čelik
Obnavljajmo in se pogovarjajmo, 23.2. 2006, 23:00

Dogajanje javnosti v zvezi s prenovo Palaca spremljam pasivno a redno. In mislim, da je za za trenutne razmere v Sloveniji simptomatično. Ljudje ne nasprotujejo spremembam. Želijo celo sodelovati pri njih. Predvsem si želijo biti o njih dobro informirani. Razprave pri nas v podobnih primerih se po pravilu dogajajo prepozno in takrat seveda pripombe izgubijo vso vrednost in so marsikdaj pretežke.

Zaenkrat je javnost preslabo informirana, da lahko sodeluje in daje pripombe v postopku sprejemanja prostorskih dokumentov in k lokalne politične garniture naredijo vse premalo, da bi jo k temu tudi vzpodbujale. Kdaj je čas za vlaganje pripomb in na kakšen način se vložijo očitno ni jasno niti stroki, ki v primeru Ljubljanskega Šumija pričakuje večje pravice od ostalih državljanov.

Investitorji se vse premalo zavedajo, da odprta in dovolj zgodnja razprava o načrtovanih posegih lahko pomiri strasti in doprinese k projektu tudi marsikaj uporabnega, kar v končni fazi izvedbi da tudi trajnejšo vrednost in veliko podporo. Da bi kmalu dosegli takšen nivo vodenja projektov ni videti.

Vsekakor pa zaskrbjenosti prizdevnih lokalcev ne gre jemati kot pljuvanje.


JakaV
Brez naslova, 25.2. 2006, 02:08

Tudi sam ne razumem dobro kaj je dejansko mišljeno za zvezo 'po nepotrebnem se ruši original'? Ali je namen zrušiti obstoječi objekt in ga zgraditi na novo? Prav tako se strinjam z urednikom, ki pravi, da je sanacija ponavadi cenejša. Problem je v tem, da smo priča velikemu pomanjkanju znanja s področja tehnologij, ki jih v te namene uporabljajo v zahodnih deželah. Težko si predstavljamo npr. Italijo, ki ima na seznamu skoraj polovico spomenikov iz unescovega registra, da bi pri prenovi uveljavljala medoto, ki ruši historični objekt in nato izgradi njegov duplikat? Pri nas se to dogaja izključno na podagi pomanjkanja znanja, mogoče tudi iz vidika ekonomskih špekulacij...

Maja
čas za razpravo, 27.2. 2006, 17:07

Udeležencem današnje predstavitve želim uspešno delo in kar najbolj mirno razpravo. Kot rečeno padajo težke besede in razlogi za slabo voljo so očitno prisotni na vseh straneh. Nastale razmere je možno po moji presoji preseči samo s strpno razpravo, enih in drugih. Podcenjevanje, obsojanje in žalitve ne vodijo nikamor kot tudi sicer nobeno pretiravanje v življenju ne. Kdo je kriv in česa? Najmanj kar lahko ugotovimo tisti, ki zadeve spremljamo od strani je, da se je odgovornim in investitorju, očitno zdelo nepotrebno večkrat in dobro razložiti, kaj načrtujejo in kako bo to vplivalo na vsakdanje življenje v Portorožu ter prisluhniti občanom, kaj si o tem mislijo in kaj drugega še muči njih. Odgovorni za urejanje prostora bi morali poskrbeti zato, da se občani ob novih posegih v prostor ne bi počutili nelagodno, da b irazumeli načrtovano in ga imeli priložnost sprejeti. Da tako voden posotpek vključuje tudi odprtost za nove pobude, za pobude, ki rešujejo druge težave v širšega prosotora je razumljivo in dobrodošlo. Če investitor ob tem pritiska z roki in izsiljuje s stroški podalješevanja postopka, mu morjao dogovrni pojasniti, da je taka narava tega dela in da sila v urejanju prostora ne koristi.
Po drugi strani pa je Portorož podobno kot Bled dokaz tega, da je slovenski turizem v posttranziicjskem obdobju postal dodobra odtujen od lokalnih virov in kot tak izgubil tisto ključno esenco identitete, ki je nikakor ne bo mogel nadoknaditi z nekakšnimi promocijskimi akcijami in gonjo za boljšo prepoznavnostjo. V tem smislu je glasno opozarjanje krajanov Portoroža na razmere v katerih živijo dan na dan in njihove predstave o razvoju kraja še kako dobrodošlo.


007
Brez naslova, 3.3. 2006, 01:31

Kok je vse skupi bedasto! eni jamrate čez eno, drugi čez drugo - tipično slovensko. Vsi pa vemo da je projekt za en *****!!!!!!!!!!!

me zanima kdaj me bo uredništvo prečrtalo:)))))))


oboževalka
Tako majhen kraj, pa toliko pomembnih stvari...katerih pa drugi pač ne poznajo in to po naši krivdi!, 6.3. 2006, 22:14

Želim povedati le, kako žalostno je, da se nekateri konservativni starejši občani Portoroža, ker pač hočejo mir in čim manj večjih posegov v portoroški okoliš,ki bi bili mogoče koristni, in Slovenci nasploh, ne zavedajo pomembnega pomena Palaca za Portorož, Primorsko in nenazadnje za celo Slovenijo. poleg njegove zgodovine je pomemben predvsem za turizem, saj je ena večjih slovenskih znamenitosti. Zdaj, ko imamo končno možnost za obnovo in razvoj slovenskega Primorja, pa tega ne storimo in ostajamo eni izmed tistih, ki tržimo svojo državo najslabše v Evropi oziroma je sploh ne znamo. Če Švicarji predstavljajo v svetu svoje značilnosti, kot so ure, nožki in sir, s kakšnimi "bedarijami" bi lahko šele mi predstavljali in tržili Slovenijo!

anjo
Projekt prenove obstaja, 7.3. 2006, 17:57

Iz vseh strokovnih in čustvenih pripomb glede projekt prenove Palaca žal opažam, da diskutanti konkretnega projekta ne poznajo, kar je samo po sebi sicer tudi popolnoma jasno in logično. Sicer bi morali projektanti vse probleme in dileme posamezno ali skupinsko predstavljati vsej zainteresitrani javnosti ter verjetno z njimi kasneje diskutirati v zvezi s posameznimi rešitvami. Ker je to seveda nemogoče, smo v državi sprejli zakone, ki varujejo kulturno dediščino, ustanovili pristojne zavode in uredili postopke.
Istočasno veljajo za historične objekte, tako kot za vse ostale, vsi ostali zakoni in standardi, ki predpisujejo požarne, sanitarne, funkcionalne in konstrukcijske pogoje.
Nenazadnje si nihče ne želi navzven popolnoma lepega hotela, kjer pa ne deluje hlajenje, kanalizacija, ogrevanje, komunikacije, funkcionalnost, prehod zvoka skozi sobe (edno to bi bilo morda včasih zanimivo)......Da pa se vse skupaj poruši ob prvem spodobnem potresu, si prav tako ne želimo.

Zaradi tega je projekt prenove hotela Palace res prenova, pri kateri so aktivno in trajno sodelovali pooblaščeni udeležnci ZVKDS, enota Piran, poleg tega tudi strokovna komisija v okviru ZVKDS ter Restavratorski Center. Pri tem je nastal, kot presek vseh zahtev sedanji projekt celovite in kvalitetne prenove (in ne rušitve) objekta. Jasno je, da je treba slabe konstrukcijske dele objekta porušiti ali ojačati.
Jasno je tudi, da si želi pri vsakem objektu investitor čim manjšo investicijo, zavodi in projektanti pa smo dolžni upoštevati zakonodajo. Če investitor s tem ni zadovoljen, zamenja projektanta ali se pritoži na višjo instanco. Besede kot brezobzirnost, koristoljubje, zločinci, podkupljivost, izsiljevanje,...nimajo pri našem delu kaj iskati. Vsi postopki so jasni in demokratični, takšni pač, kot smo jih "izvolili".

Malo je projektov, kjer bi se toliko strokovnjakov maksimalno in osebno angažirali, vse s ciljem, da bi nastal stari Palace lepši in sodobnejši.
Trenutnega stanja objekta si danes nihče več ne želi.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Pred dnevi je investitor Istrabenz hoteli Portorož pridobil gradbeno dovoljenje za obnovo in dozidavo starega hotela Palace. Predsednik Komisije za urejanje in zaščito naravnega in urbaniziranega prostora na teritoriju in akvatoriju krajevne skupnosti Portorož, arhitekt Valter Pikel, je predlagal, da bi investitor predstavil načrte krajanom in zainteresirani javnosti. Konservatorski program naj bi predstavil odgovorni konservator Tone Mikeln, zaposlen na piranski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, konservatorsko restavratorski projekt za obnovo starega hotela Palace Mateja Kavčič in Deanovič Boris z Restavratorskega centra Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, projekt prenove pa arhitekti iz skupine Sadar&Vuga.

V času oblikovanja dokumentov je bila krajevna skupnost zelo dejavna in načrtovalci so nekaj njenih pripomb in predlogov upoštevali. Zato so načrti od prvotne zamisli bolj sprejemljivi – novi hotel ob starem so zmanjšali in odmaknili, a sama arhitektura novega dela izkazuje nasilje nad starim hotelom in prostorom. Tudi prometne rešitve niso zadovoljive – za hotelom ni dostopa s Koprske ceste. Igra se nadaljuje. Obnova starega hotela nas skrbi.

>>Prenovljena prenova hotela Palace / 26.09.2005
>>Kaj je pokopalo Kosovelov zaslon, hotel Palace in hidroelektrarno Moste? / 8.11.2004



(Klikni za povečavo!)





na vrh