info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
28. 2. 2006

Oblikovanje za vse letne čase-poročilo natečaja

Uredništvo
Na voljo je poročilo komisije študentskega urbanistično-načrtovalskega natečaja "Oblikovanje za vse letne čase", ki ga je oktobra lani razpisal British Council v sodelovanju z "Dežnikom arhitekturo". Natečaj je zahteval rešitve za prenovo in oživitev Trga Republike v Ljubljani. Namenjena je bil študentom arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture.

Razpisno gradivo je pripravil British Council v sodelovanju z Zavodom za prostorsko kulturo TrajekT. Nameni natečaja so bili:
- vzpodbuditi študente, da bi kompleksna vprašanja sodobnega načrtovanja reševali interdisciplinarno,
- vzpodbuditi razmislek in oblikovanje poglobljenih konceptov urbanističnega načrtovanja javnega prostora s poudarkom na njihovem trajnostnem razvoju v kontekstu ekonomske, kulturne in socialne dinamike sodobne družbe.

Ob nalogi rešitve za prenovo in oživitev Trga Republike v Ljubljani je bilo potrebno opredeliti vlogo trga v današnjem mestnem središču in način ohranjanja, dopolnjevanja in nadgradnje obstoječe zasnove.

Prispele naloge je ocenila strokovna komisija, ki so jo sestavljali:
Matevž Čelik, www.trajekt.org
Boštjan Vuga, SVA
Barbara Goličnik, Urbanistični inštitut RS

Potek dela ocenjevalne komisije
Ocenjevalna komisija se je sestala na skupno treh sejah po oddaji elaboratov. Med sejami je komisija izkoristila možnost individualnega ogleda elaboratov.

Oddani natečajni elaborati
Do 22. decembra je bilo na British Council oddanih 21 natečajnih elaboratov:
1-13425, 2-5643, 3-45231, 4-32986, 5-12604, 6-35492, 7-14578, 8-17285, 9-27108, 10-60009, 11-71032, 12-32125, 13-14203, 14-13902, 15-22157, 16-17751, 17-61573, 18-51125, 19-03051, 20-4836MJ, 21-31393

Vsi elaborati so prispeli pravočasno in so vsebovali vse zahtevane sestavne dele in predpisane vsebine.

Merila za ocenjevanje
Ocenjevalna komisija je natečajne elaborate ocenjevala na podlagi izhodišč podanih v razpisu natečaja.

Natečaj se je ukvarjal z enim izmed najpomembnejših področji v prihodnosti, z javnim prostorom in zastavljal natečajnikom vprašanje, kako naj načrtujemo mesta v 21. stoletju. Večino evropskih mest je najbolj zaznamovalo prav dogajanje na javnem prostoru, ki je prostor druženja, zbiranja, srečevanja, praznovanja, razpravljanja, protesta... Natečaj je od udeležencev zahteval analizo, ovrednotenje pomena in preoblikovanje javnega prostora v središču mesta. Koncept preoblikovanja naj bi povečal uporabnost prostora in število dogodkov, ki jih omogoča ter oblikovanje njegovega prepoznavnega značaja, s katerim bi dosegli identifikacijo meščanov/ prebivalcev z javnim prostorom v njihovem vsakdanjem življenju.

Projekti so morali upoštevati naslednje kriterije:
- politične,
- ekonomske,
- programske,
- oblikovalske.
Predlogi so morali vključevati poznavanje sodobne tehnologije in urbane družbe.

Podelitev nagrad in priznanj
Ocenjevalna komisija je ocenila elaborate in soglasno podala predlog vrstnega reda za nagrade:

1. nagrado prejme elaborat pod šifro:
61572
Avtor: Bor Pungerčič, Zabukovica 100 b, 3302 Griže

4 enakovredne nagrade prejmejo elaborati pod šiframi:
35492
Avtor: Nika Cigoj, Goluhova 19, 1108 Ljubljana

51125
Avtor: Benjamin Rančič, Ziherlova 6, 1000 Ljubljana

22157
Avtor: Marija Gramc, Pod gozdom 5/36, 1290 Grosuplje

60009
Avtor: Jaka Vukotič, Pipanova 74, 4208 Šenčur

Nagrade
1. nagrada: 14-dnevno gostovanje na Manchaster University
2.- 5. nagrada: Letna naročnina na revijo A10 New European Architecture
Vsi udeleženci natečaja prejmejo knjigo The Phaidon Atlas of Contemporary World Architecture (Travel Edition)

Elaborat 61572 1. Nagrada
Predlog Trg republike na duhovit način demistificira in razbremeni pomenskih ter simbolnih plasti, ki bi omejevale njegov nadaljnji ambiciozni razvoj v smelo prihodnost.
Tako postavi vizualni in prostorski učinek zelenega kioska za pobiranje parkirnine in oglasnih panojev na isti nivo kot učinek spomenikov polpreteklega obdobja na obrobju trga.

V nadaljevanju avtor reinterpretira primarno funkcijo trga (takrat še Revolucije), kjer so bronaste ploščice v asfaltu določale vizualni red uniformirane človeške mase jugoslovanske vojske. V predlagani rešitvi odtujeno lastnino parkirne ploščadi na trgu varujejo pred mestom voščeni vojaki švicarske garde. Marljivo polnjenje vojakov s tolarsko-evrskimi novčiči meščanov lahko Trg Republike osvobodi izpod švicarskega gospodarja. Duhovita demistifikacija: izdelovalec predloga namreč na pragmatično 'lahkoten' način prezentira moč delovanja arhitekta kot misleca, kritika in akterja sprememb na širšem psihosocialnem nivoju družbe. Pa čeprav gre le za efemerno dejanje, ki začasno okviri dejansko dimenzijo trga.

Prvi del predloga pomeni razmislek in enkratno akcijo, ki na koncu lahko prispeva h gradnji nove identitete trga, brez brisanja starih plasti. Čisti novi 'branding' Trga Republike.

Efemeren je tudi drugi del predloga, predimenzionirana 'skateboard' platforma, ki zaseda ploščad med Ljubljansko Banko in Cankarjevim domom. Predimenzioniranost, neobičajno veliko merilo, vzpodbuja drugačne, nove, inventivne načine uporabe platforme: od dinamičnih prostočasnih aktivnosti, kot sta plezanje in 'skatanje', do uradnih proslav in prireditev ter statičnih dogodkov, kot so projekcije. Izdelovalec predloga uporabi enostaven začasen montažen element ukrivljenega železnega pasu. Dolga horizontalna pol-cev je edini nov element na trgu. Tudi ta je samo začasen in po uporabi ga je možno odpeljati drugam, tako da ne moti idile dveh prenizkih stolpnic in prekratkega vertikalnega prostora med njima.

Strokovna komisija je bila mnenja, da predlog predstavlja duhovito in koncizno razumevanje Trga republike v prostorsko-časovnem okvirju, ter uspešno transformacijo konceptualnega razmisleka v konkretno rešitev, ki bi se lahko izkazala tudi kot socialno učinkovita.

Predlogu podeljujemo prvo nagrado In se sprašujemo, ob kateri priložnosti lahko na Trgu Republike pričakujemo nastop švicarskih gardistov na 'skateboard' rampi?


Elaborat 51125 Nagrada
Zasnova predloga, republiški re_generator, izhaja iz kritične opredelitve do parkiranja kot neprimerne rabe na trgu, in ponudi pestro in dinamično programsko rešitev. Osnovni koncept predstavljajo med seboj programsko in prostorsko dopolnjujoči se tematski sklopi: streha, arena, EU park, odrje in adrenalinski park.

Oblikovalska izhodišča predloga slonijo na prepletu zgodovinsko-simbolnih vrednosti trga, njegovega prostorskega in programskega konteksta in na osnovi poznavanj značilnosti današnje rabe trga in trendov sodobne družbe.

Čeprav tematski sklopi smelo odražajo splošne značilnosti sodobnega življenja in širši družbeno-politični kontekst, preveč premočrtno sledenje oblikovalskih izhodišč v končni rešitvi botruje mestoma naivni interpretaciji simbolnih vrednosti in zgodovinskih dejstev (oblika arene) in zasičeni programski dovršenosti. Kljub temu predlog dosega zastavljeni cilj, regeneracijo, ki ga izraža slogan rešitve (republiški re_generator). Presežek predstavlja drznost v prepoznavanju raznovrstnosti potreb različnih družbenih slojev v različnih družbenih kontekstih, od političnih, kulturnih do utečenega vsakdana. Prednostna kvaliteta predloga je tudi ustrezno aktiviranje in povezovanje podzemnih prostorov z dogajanji na trgu.


Elaborat 35492 Nagrada
Čeprav tudi predlog popolnoma izključi rabo parkiranja na trgu, koncept izhaja iz prepoznavanja in zadovoljevanja potreb različnih značilnih družbenih skupin, in predlaga precej fragmentirano prostorsko rešitev. O sodobni podobi in funkciji trga za raznovrstne družbene skupine in njihove potrebe tako razmišlja skozi elemente prostorske členitve več posameznih območij (teras).

Čeprav rešitev z ustvarjanjem posameznih ambientov in členitev ne predstavlja inovativnega pristopa in radikalnih sprememb na trgu samem, bistveno prostorsko spremembo doseže s poglobitvijo Šubičeve ceste, ki Trg republike poveže s sosednjo javno mestno odprto površino (park Narodnih herojev). S tem omogoči boljšo dostopnost in se opredeli do njegove vloge v širšem mestnem kontekstu. V programskem smislu rešitev ne prispeva bistvenih odličnosti in prednosti.

Odlikujejo jo predvsem inovativne povezave, sprememba Šubičeve ceste in dodatne vertikalne povezave med kletnimi prostori in površino trga.

Predlog vsekakor izkazuje veliko stopnjo kompleksne obravnave prostora Trga republike.

Elaborat 22157 Nagrada
V izhodiščih predlog ugotavlja, da je življenje v sodobnem mestu hitro in v zasnovi podaja rešitev, ki naj bi omogočila živahen mestni utrip na območju Trga republike, olajšala uporabnikom prehod preko območja trga in jim obenem omogočila, da ob tem poskrbijo za nekatere nujne vsakdanje opravke.

Večjo uporabnost naj bi trg dobil z večnivojsko zasnovo, ki omogoča razporeditev programov tudi v območju, kjer je danes ploščad s parkiriščem. Ploščad trga naj bi tako dobila tretjo dimenzijo, ki jo v zasnovi predstavljajo programski pasovi, ki so večinoma umeščeni nad trgom kot dvignjene ploščadi, osrednji pa je poglobljen v sredino trga kot zareza, v katero se odpirajo novi javni programi pod trgom. Programsko in oblikovno se predlog navezuje na zasnovo potniškega terminala, kar je poudarjeno z uporabo elementov, kot so dvižne stopnice. Ob komunikacijah, ki omogočajo hitre in učinkovite komunikacije med točkami na južni in severni strani trga naniza različne programe ter vozlišča, ob katerih je možno srečevanje uporabnikov sredi mestnega vrveža.

Linearni elementi ploščadi in zareze poudarjajo povezave območja trga republike s Parkom narodnih herojev pred Narodnim muzejem, vendar po menju strokovne komisije po drugi strani zanemarijo in presekajo prečne povezave na trgu.

Zasnova generira trg kot območje koncentracije poti, programov in prostorov. Na ta način odpira možnosti za oblikovanje trga kot novega javnega prostora, ki ponuja možnosti za zadovoljitev različnih dnevne potreb uporabnikov.

Elaborat 60009 Nagrada
Predlog se ob obravnavi Trga republike kritično opredeli do modernističnih načel ustvarjanja idealnega prostora, ki so se prenesena v realnost pogosto izkazala za napačna. Zagovarja racionalen odnos do moderne arhitekture, ki jo predstavlja trg z okoliškimi objekti.

Trg razume kot okvir, ki omogoča prepletanje funkcij in možnost odprtega odzivanja na različne pogoje. Trg deli na osrednji makro – ambient in mikro – ambiente na Z robu. Trg naj bi deloval kot uporaben povezovalni element med parkovnimi površinami v okolici.

Projekt predstavlja razmišljanje o trgu kot polju povezav in uporabnikove percepcije prostora zgoraj, spodaj ter znotraj, zunaj. Trg oblikuje kot zgubano površino, ki naj ponudi čimveč možnosti za različne oblike aktivnosti v javnem prostoru. Hibridna struktura obenem predstavlja odprt javni prostor in pokrov, pod katerim so pospravljeni prostori, v katere je mogoče naseliti najrazličnejše programe, od prostočasnih in turističnih do zabavnih, kulturnih in potrošniških. Vendar predlog zgubane ploščadi ostaja razmeroma tog in rigiden. Predvsem na robovih, kjer se ponujajo možnosti za povezave z okoliškimi objekti ter ureditvami se slabo prilagaja obstoječim urbanim strukturam.

Strokovna komisija se je strinjala, da je pri obravnavi modernističnih načrtovalskih prijemov potrebno vzpostaviti nujno kritično distanco, vendar jih je po drugi strani potrebno tudi razumeti kot del slojev časa, ki jih iz mesta ne bi smeli popolnoma izbrisati.

Na koncu je bila komisija mnenja, da projekt izkazuje veliko stopnjo kompleksne obravnave prostora Trga republike.

''Realising your potential''- Izvleček iz besedila Bora Pungerčiča

''...Kaj je javni prostor? Kakšna je njegova vloga? Kakšna naj bo njegova oblika, če naj ustreza tej vlogi? Kako se je/se/se bo spreminjalo vse našteto? Kakšen je odnos med ''realnim'' in ''virtualnim'' javnim prostorom? ...'' Ta in še dolga vrsta drugih, podobnih vprašanj na to temo roji po strokovnem tisku, debatah in glavah tosmerno premišljujočih, kot pol-udomačen roj čebel, ki (odvisno od razpoloženja) prinašajo ali med, ali pike. ... In? kaj ima to opraviti s Trgom Republike? Formalno gledano, že nekaj časa ne gre več za ''javni'' prostor, temveč za eno izmed visoko profitabilnih centralno lociranih zemljišč v zasebni lasti.

Samo zaporedje sprememb in dogodkov, ki so pripeljale do stanja, v katerem lahko tuja zasebna ustanova prevzame lastništvo ene izmed največjih ''javnih'' površin v najstrožjem središču prestolnice, niti ni pomembno. Situacija, ki se je izoblikovala okoli Trga Republike je zgolj simptom širšega stanja, v katerem sta invazivnost in motivacija kapitala že zdavnaj postala ne le gonilo (kar ne-bi bila nobena novost), temveč tudi poglavitna usmerjevalca razvoja odnosov v prostoru.

Premik ni le v spremembi ekonomskih pogojev, temveč še prej v VLOGI, ki jo le-ti igrajo. Socialni, družbeni in ekonomski pritiski so od nekdaj vplivali na razvoj javnega prostora. Nič novega pod soncem. A razmerja med vplivi, ki jih imajo posamezni deli spektra, se nepretrgoma preminjajo. Kar si moramo priznati tukaj je dejstvo, da smo se naenkrat znašli na obrobju procesov, ki oblikujejo prostor. In da je trenutna urbanistična dilema vezana najprej na preblikovanje tokov kapitala in birokracije, kot na manipulacijo fizične pojavnosti urbanega prostora.

TR je postal zbirališče (in odlagališče) cele vrste sodobnih skulptur. Prvi so prispeli spomeniki, za njimi bolj ali manj monumentalne javne skulpture, avtomobili so se skozi prometne zamaške prebili z rahlo zamudo, a so le-to nadoknadili s količino. In s sabo pripeljali znamenite slovenske kioske, tukaj v vlogi pobiranja parkirnine. Tik pred zdajci so jih dopolnili še živahni mobili zapornic. Ta hip se zastor spušča nad sijočimi City-light monoliti. Inertni v svoji antracitni geometriji in hkrati živahni v toku propagande, ki teče skoznje.
Ti praktikabli nas zopet opominjajo, da je mestni trg oder. Oprema prihaja in odhaja, kot prihajajo in odhajajo raznotere predstave mestnih očetov in modne zapovedi. Ravno ta gibkost praznine, brisanega prostora, je osnova njegovega genetskega zapisa od geneze dalje... Trg je preostanek pokraijne v mestu. Ne pokrajine v smislu travnatih pobočji in zelenih gajev. Pokrajine, ki pomeni razliko med umeščenostjo v praznino vakuuma ali praznino plodne njive.
Trg ni produkt oblikovanja, ampak poselitve.

trg (Leksikon Cankarjeve založbe; Ljubljana, 1988)
1 kraj in način rednega srečevanja in prepletanja ponudbe in povpraševanja
2 oblika naselja, nastala na osnovi srednjeveškega trgovanja

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

j02
itelektualno? ... prej intelektualistično!, 2.3. 2006, 16:22

Zmagovalni projekt, kljub dobri tekstovni argumentaciji, na prvi vtis že mogoče deluje sveže, da ne rečem humorno, če pa, lahko zelo površno, preletimo njegovo strukturo, izluščimo predvsem dve vsebini...
Prva se kaže v podobi izrazito angažirane akcije, ki ji lahko vlečemo vzporednice v dni množičnih študentskih nemirov generacije X. Ta oddaljeni eho pa na žalost nima realne osnove v prerezu sodobne družbe. V tej perstektivi je izrazito kratkovidna, saj si prizadeva za vrnitev v stanje pred tujim lastništvom javnega prostora. Kot taka je prej konzervativna kot duhovita in še zdaleč ne nagovarja bodoče uporabnike k participaciji v prihodnosti. Druga vsebina pa se ukvarja izključno s eno samo subukuturo 'skejtarjev', ki so že v trenutnem stanju, na žalost edini uporabniki javnega prostora na ploščadi. Kot taka je izrazito ekskluzivna in neinovativna, saj je njeno edino orodje le raztegovanje/nadgrajevanje obstoječega. Celota kot taka ne ponuja alternativ, ker je njena vsebina zreducirana na akcijo in ne na programsko prenovo v smislu kompleksnosti, multifunkcionalnosti ipd.

Zanima me zakaj uredništvo ni predstavilo še ostalih nagrajenih projektov, ki so bili razstavljeni v fužinskem gradu, saj nekateri veliko bolj poglobljeno odgovarjajo na situacijo današnjega časa...


anonimnež
Brez naslova, 3.3. 2006, 01:17

Res bi bilo pošteno do vseh, ki so sodelovali in bili nagrajeni, kot tudi do bralcev, da jim pokažete še ostale projekte!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Zmagovalni pa res ni ne vem kaj. Toliko o slovenskem humorju:)))))


študent
Brez naslova, 3.3. 2006, 01:19

Slabšega projekta po moje nebi mogli izbrat......me prav zanima kdo je bil v komisiji??

anonimnež
Brez naslova, 3.3. 2006, 12:43

Sam tole je pa res nefer iz strani uredništva, da pokaže samo eno stran in potem ignorira vse naše pripombe.

miha
fer-nefer, 7.3. 2006, 16:12

uredništvo pa na parove razbroj se in takoj na delo... kaj pozabljate, da svoje komentarje parkirate pod nekaj kar nastaja zastonj, iz čiste dobre volje...aja, želite, da jih mine veselje in začnejo tudi trajektovci glave v pesek tišat in po vogalih pljuvat...no mejte se

uredništvo
opravičilo, 7.3. 2006, 16:48

zaradi nepravočasne objave vseh nagrajenih projektov se opravičujemo udeležencem natečaja in bralcem - v uredništvo smo namreč dobili le slike prvonagrajenega projekta.
kot vidite, smo se med tem potrudili in poročilo dopolnili s še 3 nagrajenimi projekti.upamo, da nam bo uspelo tudi s četrtim.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
British Council je v sodelovanju s pobudo za kvaliteto prostora in arhitekture "Dežnik arhitektura" z objavo na naši spletni strani 24. oktobra 2005 razpisal natečaj "Oblikovanje za vse letne čase", vključujoč področja urbanističnega načrtovanja ter modnega in industrijskega oblikovanja. Na področju urbanističnega načrtovanja je bil razpisan za študente arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. Iskal je rešitve za prenovo in oživitev Trga Republike v Ljubljani.

Več:
>>Študentski natečaj za Trg Republike



1. nagrada, Bor Pungerčič
Švicarskimi vojščaki za zbiranje novcev ob robu parkirne ploščadi pred parlamentom



Trg republike


Zasedeni Trg republike


1. nagrada: Bor Pungerčič
Vojščaki ob robu parkirne ploščadi pred stolpnicama



1. nagrada: Bor Pungerčič
Vojščaki ob robu parkirne ploščadi pred stolpnicama



1. nagrada: Bor Pungerčič
Skateboardanje med stolpnicama



1. nagrada: Bor Pungerčič
Skateboardanje med stolpnicama



Nagrada: Jaka Vukotič


Nagrada: Jaka Vukotič


Nagrada: Jaka Vukotič


Nagrada: Marija Gramc


Nagrada: Marija Gramc


Nagrada: Benjamin Rančič


Nagrada: Benjamin Rančič


Nagrada: Benjamin Rančič

na vrh