info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
2. 3. 2006

Lokacija univerzitetnih programov - poziv k ponovnemu razmisleku

DAL-Urbanistični svet za Ljubljano
Urbanistični svet za Ljubljano v 3. stališču poziva odgovorne v Mestni občini Ljubljana in na pristojnih ministrstvih k ponovnemu razmisleku o lokaciji univerzitetnih programov. V obrazložitvi opozarja na strateški pomen, ki ga ti imajo za mesto in obenem na kvalitetno izvajanje 'bolonjskega' načina študija.

Stališče 3, sprejeto 22.2.2006

Nove lokacije univerzitetnih programov

Odgovorne v Mestni občini Ljubljana pozivamo, da ne prepuščajo iskanja lokacij za univerzitetne programe samo Univerzi ali celo zgolj posameznim fakultetam ter inženiringom, pač pa da aktivno pomagajo in vodijo lociranje univerzitetnih institucij v mestnem prostoru.
Mesto se mora zavedati odločilnega pomena, ki ga zanj predstavlja pravilni izbor lokacij predvidenih novih javnih (edukativnih, kulturnih, upravnih, komercialnih) programov za infrastrukturno racionalnost, uspešnost in predvsem celodnevni utrip mestnih centrov.
Pri lokacijah univerzitetnih kot tudi drugih objektov mora mesto dejavno uporabiti razpoložljive instrumente, vzpostaviti partnerstva vseh vpletenih in pri tem upoštevati dolgoročne sinergijske učinke in ne predvsem kratkoročnega proračunskega izplena.
Umeščanje računalniške in kemijske fakultete pod Rožnik, blizu živalskega vrta, in umetniških akademij pod Golovec sta očitna primera neprimernega lociranja pomembnih izobraževalnih in obenem mestotvornih dejavnosti. Tobačna tovarna (v zasebni lasti) in Rog (v lasti mesta) sta nudila in še vedno nudita neprimerno boljši prostor za univerzitetne programe.
Ta poziv namenjamo tudi Univerzi, Ministrstvu za znanost in visoko šolstvo, Ministrstvu za kulturo, pa tudi Ministrstvu za okolje in prostor, ki bi moralo pripraviti instrumente za dejavnejše urejanje naših mest.
Predlagamo tudi, da Univerza v Ljubljani ponovno obudi svojo Komisijo za prostorski razvoj, ki naj skupaj z mestnim urbanističnim načrtovalnim organom strateško in celovito usklajuje parcialne lokacijske pobude posameznih članic.

Obrazložitev:

1.

Za Univerzo je bistveno sodelovanje posameznih fakultet in inštitutov. To bo zlasti pomembno po polni uveljavitvi "bolonjskega«, tj. kreditnega sistema študija, ko se bodo študenti in profesorji selili z ene fakultete na drugo. Ta sistem bo povzročal veliko več "prometnih potovanj", večkrat na dan, zato bo lokacija univerzitetnih institucij zelo pomembna. Optimalno bi bilo pešačenje, dopolnjeno s sodobnimi javnimi prevoznimi sredstvi.

2.
Srečevanje študentov in profesorjev različnih usmeritev, interakcije in izmenjave, uporaba skupnih spremljajočih programov in objektov veliko prispevajo h kakovostnejšemu študiju in akademskemu življenju ter nedvomno tudi k živahnejšemu utripu mesta. Za Ljubljano je zato umeščanje univerzitetnih študijskih in obštudijskih dejavnosti v središče mesta vitalnega pomena. Lokacije na obrobju krepijo obstoječe neugodne trende praznjenja mestnega središča, simbolno sporočilo pa je prav tako jasno – mesto ne prepozna pomena univerze v nastajajoči »družbi znanja«.

3.
Tobačna tovarna je območje, ki leži v samem središču (težišču) obstoječih univerzitetnih programov in študentskih domov. Njeni zaščiteni objekti iz 19. stoletja so strukturno in konstrukcijsko primerni za neposredno vselitev univerzitetnih programov, obenem pa je v območju še dovolj prostora za novogradnje. Mesto pri prodaji pred letom dni ni izkoristilo predkupne pravice niti ni s planskimi instrumenti opredelilo namembnosti območja. Kljub temu še ni prepozno in je z novimi lastniki še mogoče doseči dogovor o novi namembnosti.

Mestna občina je lastnik spomeniško zaščitenega območja Rog. Tudi zato je nadvse primerno za univerzitetne programe in bistveno manj ustreza komerciali rabi. Prav nasprotno velja za lokacije pod Rožnikom in pod Golovcem, ki so za Univerzo neprimerne, zelo pa so ustrezne za komercialne programe. Sam po sebi se torej ponuja sklep, da bi bilo nadvse smiselno spodbuditi ustrezne zamenjave zemljišč.

4.
Za strukturno posodabljanja mest so v EU na razpolago znatna kohezijska sredstva. Mesto Ljubljana ima možnost, da jih pridobi in se uveljavi kot evropsko univerzitetno mesto. Umeščanje in ohranjanje univerzitetnih programov v mestnem jedru sta tudi zato strateško nadvse pomembna in obetavna izbira.

Urbanistični svet za Ljubljano
Andrej Černigoj, Miha Dešman, Andrej Hrausky, Drago Kos, Gregor Košak, Janez Koželj, Ana Kučan, Ivo Lavrač, Aleksander Ostan, Andrej Prelovšek, Maja Simoneti, Gregor Tomc, Aleš Vodopivec

Ločena mnenja: ni ločenih mnenj

Obrazložitev je bila posredovana:
Uradu Županje MOL
Oddelku za urbanizem MOL

Mestnim svetnikom MOL
Odboru za urbanizem pri Mestnem svetu MOL

Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Medijem

V vednost:
Svet za urbanizem Maribor

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Blaz Lokar
Odlicno!, 3.3. 2006, 16:59

Popolnoma podpiram predloge, upam da bodo temu prisluhnili tudi naslovljeni. Koncno se je stroka zdruzila in na medijsko ucinkovit nacin posreduje svoje mnenje, ki ne zastopa samo parcialne interese, ampak interese mesta. BRAVO!!!!!

jaka
Brez naslova, 5.3. 2006, 16:49

Če so nameni predlagateljav zares odkriti, bi pričakoval na seznamu občutno več podpisanih, tako pa, mogoče nehote, ponovno napeljujejo na cehovski ekskluzivizem, ki prihaja iz sila dogmatskega okolja Fakultete za arhitekturo in njenih zunanjih vazalov. Iz tega vidika, lahko sicer tudi zelo dobri predlogi, izpadejo neresni, pristranski ipd.
Odprto pismo oz. poziv, obnavlja prastare teme in pristransko napeljuje na vedno iste lokacije, ki so jih omenjeni gospodje ničkolikokrat obravnavali in celo prodajali kot 'vizije'.
Univerza in MOL bi naredila mnogo bolj intiligentno potezo z ustanovitvijo nepristranske skupine, ki bi se teme lotila z veliko večjo mero strokovnosti. Za protiutež pa bi lahko skrbel bolj intuitivni, sveži pristop mednarodnega študenstskega natečaja ipd. Na tak način, bi veliko lažje konsenzno uravnotežili rešitev kot sintezo pristopov, tudi tistih od omenjenih 'gospodov', da se ne bodo počutili zapostavljene, kot vedno znova radi namigujejo...


Anonimnež
dvoličnosti, 6.3. 2006, 12:11

Nekateri izmed podpisanih tako imenovanega Urbanističnega sveta za Ljubljano so sodelovali pri pripravi Prostorske zasnove MOL (2002), kjer se je določalo tudi lokacije za Univerzo.
Kje so bili takrat s svojimi pobudami?
Zakaj niso takrat vztrajali pri zavračanju vsiljene razvojne lokacije pod Rožnikom? Ali pa takrat, ko se je izdelovalo strokovne podlage za ta prostor- saj so bili s tem seznanjeni? In zakaj se stroka ne oglaša takrat, ko je za to še čas- na primer, ko je bil za to lokacijo v postopku zazidalni načrt?
Zakaj se oglašajo sedaj, ko je Univerza že izpeljala postopek javnega naročila in natečaja za nove fakultete?
Na ta način se naše stroke ne bo jemalo resno.

O neprimernosti lokacije za Akademije na Spodnjih Poljanah se ne morem strinjati. Spodnje Poljane spadajo v ožje središče mesta in so urbana razvojna cona, ki jo bo aktiviranje Akademiji še dodatno spodbudilo v razvoju. V neposredni bližini so že umeščeni šolski programi, športni center, gradijo se študentski domovi in državne kulturne inštitucije, območje je dobro dostopno z javnim prevozom...V ožji in širši okolici je serija središčnih mestnih in državnih programov. Načrtuje in gradi se več novih stanovanjskih območij.

V Rogu po prostorskih preveritvah ni prostora ne za Fakulteto za kemijo ne za Fakulteto za računalništvo in tudi ne za Akademije.
Morda za eno od Akademiji. Oglejte si Prostorske ureditvene pogoje za Rog- Urbanistični svet tega očitno ni storil.
Bi radi prostorsko ločevali Akademije?

In že spet vprašanje- kje je bila stroka ob javnem razpisu in razpisu natečaja za Akademije? Sodelovala je pri natečaju- tudi nekateri iz tega Sveta. Sedaj, ko postopki že tečejo in so že potrošena sredstva in čas, so tovrstne pobude smešne.
Ali pa ne. V času javnega razpisa in natečaja so se zamenjali najvišji politični akterji, ki imajo možnost, da ustavijo izvedbo tudi tako pomembnega projekta kot so Akademije- če je to v njihovem interesu oziroma v interesu tistih, ki so jim blizu.


miha v
odlično2, 6.3. 2006, 12:55

Bravo, tudi jaz podpiram predloge! Sploh ne obstaja alternativa za akademije poleg Roga. Da ni prostora na tem mestu je blef, sky is the limit. In kaj je nek denar za natečaj v primerjavi z LJUBLJANO! Ali sploh obstaja kaj bolj mestotvornega in civilizacijskega kot sta umetnost in izobraževanje.

Anonimnež
Brez naslova, 6.3. 2006, 14:31

Za potrebe primernih ureditev v dokumentih, ki bodo strokovnim"željam" dali pravno podlago - to je v na novo pripravljanih prstorskih aktih - je treba nemudoma pristopiti k pripravi in izdelavi na ustrezen način obdelanih "strokovnih podlag" , kjer bodo "želje" in "pobude" dobile ustrezne analitično obdelane podlage in strokovno obdelane utemeljitve

j
bravo anonimnež!!!!!!!!!!, 7.3. 2006, 12:17

Bolje se skoraj nebi dalo povedat. Ne bom dodal nič.

bojan
Urbanistični svet za Ljubljano?, 8.3. 2006, 01:27

Večina podpisanih nima nobenega pravega opravka z urbanizmom! To je prvo. Prof. Vodopivec celo javno razglaša, da urbanizma ni!

Anonimnež
Brez naslova, 8.3. 2006, 12:15

Kot vemo, tečejo roki za izdelavo novih prostorskih aktov - strateških in osnovnega izvedbenega, to je prostorski red občine; v teh aktih se morajo že obravnavane lokacije "osvojiti" ali pa se mora predlagati alternativa; kdo so tisti, ki strokovno obdelujejo gradiva za skorajšnjo javno predstavitev vseh naštetih aktov (junij 2007 je že "skoraj" pred vrati, ko bodo moprali biti novi akti sprejeti) ; ti so namreč strokovno odgovorni, da postavljena vprašanja razdelajo v postopku izdelave teh dokumentov: naj se začne odprta razprava s temi strokovnjaki še pred končnimi predlogi, ki jih bomo dobili na vpogled na javnih razgrnitvah!!

A. Šarec
Lapsus ?, 13.3. 2006, 18:40

Stališče in poziv USL k ponovnemu razmisleku o lokaciji univerzitetnih programov je več kot hvalevredna pobuda naše stroke. Končno imamo v Lj. strokovno kompetentno telo (USL), ki zna opozoriti na resne probleme prostorskega razvoja mesta. Žal se ob stališčih USL ne sliši tudi nobene pristojne mestne iin državne strokovne službe (Oddlek za urb. MOL, Direktorat za prostor pri MOP). Kdaj bomo lahko tudi z njimi javno razpravljali o strokovnih problemih prost. razvoja Lj. In SLO?

Odločno pa nasprotujem v 4. točki zapisani obrazložitvi stališč, da
je lokacija za Rožnikom in pod Golovcem "zelo primerna za komercialne programe". Ali USL men, da naj bi komercialne dejavnosti širili na zelene površine za Rožnik ven iz centralnih območij mesta in koridorjev razvoja ob sredstvih JPP na vpadnicah v mestno središče? Lapsus USL resno stališče? Prosim za odgovor.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.






na vrh