info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
7. 3. 2006

Muzejski večer z Bogom Zupančičem

Uredništvo
V okviru Muzejskih večerov Arhitekturnega muzeja Ljubljana se bo predstavil dr. Bogo Zupančič, ki od decembra lanskega leta tam deluje kot kustos za novejšo slovensko arhitekturo.
Predavanje z naslovom Knjige, razstave in načrti bo v torek, 14. marca 2006 ob18h.


Bogo Zupančič, ki deluje tudi kot publicist, bo predstavil svoje preteklo delovanje na področju arhitekturnozgodovinskega raziskovanja in načrte kustodiata za novejšo slovensko arhitekturo. Opisal bo nekatere dileme, pasti in tudi napake, s katerimi se sooča raziskovalec slovenske arhitekturne, kulturne in družabne preteklosti.

V prvi knjigi Ljubljanski Nebotičnik — denar in arhitektura (urbanistični inštitut RS, 2001) se je v prvem desetletju pomembnih družbenih in ekonomskih sprememb v novi slovenski državi spoprijel s problemom umetniškega ustvarjanja, vpetega v spone zahtev ekonomije in trga. Paradigmatična stavba, ljubljanski Nebotičnik, je bila idealen študijski primer za prikaz razmerij, ki umetniški ideji narekujejo svoj ritem z donosom, s trgom nepremičnin, s finančno racionalnostjo in z drugimi ekonomskimi kategorijami, in prikrojijo podobe in učinke stavb in mesta. Gradnja Nebotičnika v letih 1931 do 1933 je bila velik podvig, pomembna ne le kot projekt, s katerim smo se Slovenci prvič pomerili z drugimi mesti kot večvredni, temveč tudi kot zmaga mladega arhitekta Vladimirja Šubica nad ostarelimi in okostenelimi institucijami. Knjiga spregovori o vseh, za uspeh podviga, pomembnih odnosih med investitorjem Pokojninskim zavodom, arhitektom Vladimirjem Šubicem in Ljubljansko gradbeno družbo, prikaže pa tudi nekoliko manj znana ozadja.

Knjiga Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo (KUD Polis, 2004) predstavlja vplivnega, a danes malo znanega slovenskega arhitekta hrvaško, furlansko, nemških korenin. Knjiga ni klasična monografija - obenem je zgodba o arhitektu in pripoved o življenju vplivnih ljubljanskih meščanov in družin kot so Jelačin, Šuklje, Dular, Moskovič, Pavlin, Keršič, Pirkmajer, Pollak pa tudi rotarijcev, Petkovcev in drugih, ki so pomagali graditi moderno slovensko prestolnico med obema vojnama.

Tretje delo dr. Boga Zupančiča, ki je doslej izšlo, je knjiga Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (KUD Polis, 2005), ki je le prvi del obširno zastavljene trilogije. Knjiga je sestavljena iz zgodb, ki so preplet opisov zanimivih stavb v Ljubljani in družabnega življenja. Osti zgodbic so namenjene tako mestnim oblastem kot (pre)ambicioznim gradbenim podjetnikom, hkrati pa osveščajo javnost o vrednotah slovenske arhitekturne dediščine in arhitekturnih odlikah ter napakah slovenske prestolnice.

Arhiv Kustodiata za novejšo slovensko arhitekturo AML hrani pomembne zapuščine arhitektov: Jožeta Plečnika, Ivana Vurnika, Stanka Rohrmana, Iva Spinčiča, Dušana Grabrijana, Franceta Tomažiča in drugih, pa tudi pomembnih slovenskih gradbenikov. V muzeju gradivo evidentirajo in arhivirajo, pri ovrednotenju pa bi želeli povabiti k delu tudi absolvente umetnostne zgodovine pa tudi arhitekture, da bi z diplomskimi nalogami pomagali predstaviti arhitekte in njihova dela. Raziskovanje slovenske arhitekture bi radi razširili na celotno slovensko etnično ozemlje, v Italijo, Avstrijo, proučiti pa bi bilo potrebno tudi prispevek slovenskih arhitektov drugod po svetu.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Georgij Jurij
naš " dedek neboder ", 26.5. 2006, 03:17

O, ti naš, da še dolgo bi stal,
in ponosno se bahal,
saj še vedno najlepš
i nebotičnik v Ljubljani vsej si ti

samo zob časa in pozabe te obiskuje
in dež luknje kaže ti.
a ti le sam stojiš in gledaš svoj sončni zahod.
Zakaj ti mesto zdaj kaže hrbet?

Naj te slovenska roka čuva
in slovenski narod osvoji.
saj še vedno naš dedek nebotičnik si ti.


Prebral sem vašo knjigo, in se mi zelo dopade. od intimne čajanke("33) pa vse do zaprtja kurb na nebotičniku.. Bog ve kaj vse se je tam noter dogajalo. vsega ni mogoče vedeti...


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Več: >>www.aml.si





na vrh