info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
9. 3. 2006

Urejanje prostora prihaja v šolske programe

Maja Simoneti, Maša Šorn
Pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor je v okviru programa INTERREG IIIB CADSES poleti 2005 stekel projekt R.A.V.E. Space, ki se ukvarja z obveznim šolskim izobraževanjem o vrednotah prostora, urejanju in prostorskem načrtovanju ter trajnostnem razvoju.

Danes je urejanje prostora v vseh razvitih državah, vsaj toliko kot od kakovostno izobraženih strokovnjakov, dobrega pravnega okvira in kakovostne prakse, odvisno od uporabnikov. Visoko kakovost prostorske kulture povezujemo s stanjem v prostoru, navadami in rabami prostora, prostorskimi vrednotami in dobrim razumevanjem omejitev, ki izhajajo iz urejanja prostora. Harmonične podobe krajin in mest, ki jih ob besedi prostorska kultura prikliče naš spomin, so rezutlat spoštovanja, globokega razumevanja in brezprizivnega upoštevanja pravil rabe prostora, gradnje, izkoriščanja virov in drugih posegov v prosotr, ki jih je sprejela skupnosti tam živečih ljudi.

V Sloveniji smo iz dneva v dan priča večjemu številu kritičnih odzivov na posege v prostor prav s strani uporabnikov. Prostorski načrtovalci smo z njihovimi odzivi spodbujeni k iskanju najboljših možnih načinov predstavljanja projektov in seznanjanja javnosti z rešitvami. Hkrati je odzivanje javnosti razlog za izpraševanje vesti in spodbuda za boljše in bolj odgovorno strokovno delo. Prav potreba po delitvi odgovornosti za stanje v prostoru je tista, ki zadnjih 50 let vodi prakso izobraževanja javnosti o urejanju prostora v Evropi. Če so se nekateri pred dvajsetimi leti še spraševali o koristi truda in stroškov za vključevanje javnosti v prostorsko načrtovanje, so danes prav vsi uspešni primeri prenove in novogradenj, skoraj brez ozira na merilo, program, lokacijo ali lastništvo, povezani tudi z aktivno udeležbo javnosti v procesih sprejemanja odločitev o rešitvah, izvedbi in vzdrževanju. Potrebe sodobnih prebivalcev po kakovostnih ureditvah daleč presegajo katerikoli proračun in javno zasebna partnerstva vključujejo tako lastnike kapitala kot lastnike zmeljišč in uporabnike, ki pri posameznih dejavnostih sodelujejo z idejami, lastnim delom, sredstvi ipd.

V šolah širom Evrope, Združenih držav Amerike in drugih razvitejših delov sveta je seznanjanje s pravili urejanja prostora, arhitekturo, urbanizmom, kulturno dediščino in naravnimi vrednotami del splošnih obveznih izobraževalnih programov. Tako na primer je gradnja nove šole v teh državah skorja po pravilu vključena v učni program kot živi primer, ki ga je zaradi dagocenih in enkratnih izkustveno izobraževlanih možnosti učenja, treba vsestransko izkoristiti. V Sloveniji smo v zadnjih desetih letih zgradili nič koliko novih šol. Večino tako, da se podrobno načrtovanje, pogovori o rešitvah in načinih rabe, skoraj niso dotaknili učiteljev, otrok, staršev in lokalnih skupnosti, kaj šele, da bi se zaradi nove gradnje ti med sabo bolje spoznali, naučili razumeti potrebe drugih, podrediti svoje ideje skupnim ciljem in razumeti, kaj vse je potrebno za to, da se zgradi nova, funkcionalna in lepa šola.

Poziv združenih narodov, da je treba svetovno prebivalstvo v desetih letih bolje opremiti za uspešno udeležbo v trajnostnem razvoju, prihaja kot naročen za vse tiste, ki še niso vnesli prostorske razsežnosti v izobraževanje. Projekt R.A.V.E. Space nagovarja odgovorne, da v Sloveniji dobro utečenemu izobraževanju o varstvu okolja dodamo tudi izobraževnaje o vrednotah prostora, ki se generirajo v procesih načrtovanja, urejnaja in vzdrževanja. Tudi slovenski prostorski načrtovalci si želimo čim več, z znanjem opremljenih, naročnikov, sodelavcev in kritiških opazovalcev prakse.

Pod vodstvom slovenskega ministrstva za okolje in prostor (MOP) je v okviru programa INTERREG IIIB CADSES poleti 2005 stekel projekt R.A.V.E. Space (>>www.rave-space.org). Projekt R.A.V.E. Space se ukvarja z obveznim šolskim izobraževanjem o vrednotah prostora, urejanju prostora in prostorskem načrtovanju ter trajnostnem razvoju. Namen projekta je opremiti učence v osnovnih in srednjih šolah in posredno tudi širšo javnost za čim bolj uspešno sodelovanje v procesih sprejemanja odločitev v sistemu urejanja prostora in odločitev o razvoju na sploh. Tehtne politične odločitve, ki podpirajo trajnostni razvoj, dosledno vključujejo tudi odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Odgovornost za ravnanje v prostoru morajo zato nase prevzeti tako posamezniki kot celotna družba. To je mogoče le, če smo o procesu prostorskega načrtovanja ter o vplivih in posledicah sprejetih prostorskih odločitev dobro poučeni.

V projektu sodeluje pet držav z območja CADSES: Poljska, Italija, Grčija, Srbija in Črna gora ter Slovenija. Iz Slovenije sodelujejo poleg MOP trije projektni partnerji: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU Geografski Inštitut Antona Melika in LUZ d.d..Projekt bo na osnovi analize učnih vsebin v osnovnih in srednjih šolah sodelujočim državam ponudil strategijo za uvajanje vsebin prostorskega načrtovanja in trajnostnega razvoja v učne načrte ter nekatera izhodišča za sočasno izobraževanje širše javnosti. Med rezutlati projekta bodo tudi primeri novih učnih pripomočkov in gradiv, ter zbirka promocijsko izobraževalnih filmov. Po končanem projektu bodo države partnerice nadaljevale z dejavnostmi in tako zagotovile povezovanje izobraževalnih strategij posameznih držav in okrepile sodelovanje med njimi. Več o projektu je na razpolago na internetni strani projekta: www.rave-space.org.

Projekt se navezuje na program Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj, ki poteka pod okriljem UNESCA in preko Strategije za izobraževanje UNECE zavezuje k določenim dejavnostim tudi Slovenijo (>>UNECE) ter na program Ekošol, ki poteka pod okriljem sklada za okoljevarstveno izobraževanje Foundation for Environmental Education - FEE, ki je bil ustanovljen z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščanje. V FEE je v Evropi vključenih 30 držav: Anglija s Škotsko in Walesom, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovenija, Slovaška, Škotska, Španija, Švedska in Turčija.

V Sloveniji imamo že preko 200 ekošol. Te šole vzgajajo mlade v posebno skrbnem odnosu do okolje in skrbi za naravo. Program Ekošola kot način življenja v Sloveniji deluje že 7 let. Nacionalna koordinatorka program je gospa Nada Pavšer (>>društvo doves). V povezavi z izzivi trajnostnega razvoja pa pod okriljem Zavoda za šolstvo in vodstvom gospe Majde Naji poteka tudi izobraževanje multiplikatorjev. To bo skupina učiteljev usposobljena, da izobražuje in motivira druge učitelje v slovenskih šolah za pospeševanja načel trajnostnega razvoja.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Blaž Pišek
Končno zbujeni, 17.3. 2006, 14:13

Pozdravljam projekt, ki bo vrednote prostora v kontekstu trajnostnega razvoja približal tudi šolarjem. Dejansko je prostorsko urejanje sedaj prepuščeno ožjemu krogu strokovnjakov ter nekoliko širšemu krogu "priučenih" planerjev. Dejansko pa potem pri vključevanju javnosti pride do ali nerazumnih zahtev neizkušene javnosti ali pa obratno do nezainterisiranosti javnosti. Oboje pa izhaja tudi iz nepoznavanja problematike. Vsaj okvirna seznanitev s planiranjem v šolah je nujna. Upam pa seveda, da ne bo to rezimiralo v ex katedra predavanja, ki bodo šolarje odvrnila od tematike. To bi bila velika škoda. Projektu želim uspeh in samo dobrohotno opozarjam na dileme, ki sem jih naštel. Če bodo cilji (učna gradiva) doseženi in učitelji (ekošole) usposobljeni, ne dvomim, da bo to prineslo bistveni napredek v stanje, ki vlada dandanes v prostorskem planiranu, predvsem v urbanih okoljih, pa tudi v ostalih. Nimby efekt, pa banana efekt in še kaj sta tista, ki onemogočata kakršenkoli dialog o nujnih posegih v prostor. Pa ne bomo o tem, kdo je za kaj kriv. Mislimo za naprej.

beatriz tomšič čerkez
Brez naslova, 19.3. 2006, 18:28

Projekt pozdravljam, vendar vas hkrati moram seznaniti z dejstovm, da v okviru predmeta likovna vzgoja, je postalo prostorsko obilkovanje obvezni del, enakovredno v številu ur z drugimi oblikovalnimi področji (risanje, slikanje, grafika, in kiparstvo) in to od prvega razreda naprej. S prostorskim oblikovanjem se ukvarjamo tudi pri izobraževanju bodočih likovnih pedagogov in razrednih učiteljev na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Obžalujem, da do sedaj je arhitekturna stroka pokazala zelo malo posluha za področje šolstva. Moram dodati, da je Slovenija ena redkih držav, kjer je obravnava arhitekture znotraj likovne vzgoje v OŠ obvezna.
Seveda, se s tem projektom dodajajo pomembne vsebine in cilji. In tako je tudi prav. Kot informacijo naj še dodam, da bo letos potekal likovni natečaj "Po Fabijanijevih poteh", ki ga organizira društvo likovnih pedagogov Primorja. Razstva izdelkov bo predstavljena jeseni v gradu Štanjel. Naslovi posameznih delov natečaja so zgovorni: "Maks Fabiani, ustvarjalec prostora"; "Moj kraj, naš skupni prostor" in "Arhitekt lastnega prostora". panorama le ni tako "črna" ... potrebno je delo in medsebojno povezovanje. Upam, da se načrtovanju prostora obetajo res boljši časi ...


Anonimnež
Brez naslova, 23.3. 2006, 11:18

Ko bi prišlo še v inšpekcijske službe....

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Več:
>>www.rave-space.org
>>UNECE
>>društvo doves














na vrh