info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 3. 2006

Bevk in Perović arhitekti - dobitniki ene od nagrad Nemške akademije

Uredništvo
Bevk in Perović arhitekti so eni od petih mladih ustvarjalcev, ki so letos dobili pomembno nemško nagrado Kunstpreis Berlin, Förderungspreis. Nagrado podeljuje Nemška akademija umetnosti (ADK) iz Berlina v spomin na 'Marčevsko revolucijo' leta 1848. Podeli jo umetniku za življensko delo in petim mladim ustvarjalcem z različnih področij ustvarjanja - literature, filme, likovne umetnosti, glasbe in arhitekture.

Nagrado za življensko delo je žirija to leto podelila ameriškem umetniku Georgeu Brechtu, rojenemu leta 1926. George Brecht je eden izmed utemeljitev gibanja FLUXUS iz 60. let.
Med znanimi nagrajenci predhodnjih let so sicer arhitekt Herman Czech z Dunaja, finski filmski režiser Aki Kaurismäki, nemški pisatelj Wilhelm Genazino ipd.

Nagrade za mlade ustvarjalce so letos dobili:
-fotografa Natalie Czech, Köln in Rainer Leist, New York na področju likovnih umetnosti,
-skladatelja Juliane Klein, Berlin in Enno Poppe, Berlin na področju glasbe,
-pisatelj Lutz Seiler, Wilhelmshorst bei Berlin, na področju literature,
-režiserka Vera Nemirova, Berlin, na področju scenskih umetnosti,
-medijska umetnica Rosa Barba, Köln, na področju filma in medijskih umetnosti,
-arhitekti Bevk in Perović arhitekti, Ljubljana, na področju arhitekture.

Žirija, ki je vodil profesor V. Šlapeta, je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala:
’In all ihren Bauwerken führen Bevk & Perovič einen ständigen, immer neuen, kreativen Dialog mit allen Vorgaben: mit dem Genius Loci des Ortes und dessen Kontext, mit den funktionalen und geistigen Ansprüchen des Projektes und des Bauherrn, mit den Grenzen des vorgegebenen Budgets und zuletzt mit den Möglichkeiten der Technologie und der Konstruktion. Aus diesem Spannungsfeld entstehen ihre räumlichen Kunstwerke, die durch Materialität und gleichzeitig Transparenz, durch ihre großzügige Offenheit und
Vielseitigkeit und durch ihre starke Sensibilität in den Details charakterisiert sind. Das bisherige Schaffen der beiden jungen slowenischen Architekten erweckt eine Hoffnung für das neue Europa.’


Nagrada, razen finančnega dela, prinaša tudi članstvo v t.i. Mladi akademiji - delu akademije, katere namen je, da njene programe akademije in približa mlajši publiki, ter da organizira delavnice in predavanja v skladu s programom akademije.
Uvodno predavanje in predstavitev dela biroja je imel Matija Bevk v Berlinu februarja 2006, ponovno pa se bosta oba nagrajenca udeležila serije predavanj meseca maja.

Podelitev nagrade bo 18. marca 2005, na svečani akademiji v prostorih Akademie der Kunste v Berlinu.

Pomembnejše realizacije biroja v zadnjih letih: stanovanjska soseska Zeleni gaj v Šiški, Ljubljana, stanovanjska soseska socialnih stanovanj v Polju, Ljubljana, rezidenca nizozemskega veleposlanika v Kosezah, Ljubljana, Fakulteta za matematiko Univerze v Ljubljani, študentski dom na Potočnikovi ulici v Ljubljani ter več manjših objektov individualne gradnje.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

ss
nagrada za ?, 17.3. 2006, 13:55

verjetno se nihče ni poglobil v projekte. Hitro bi ugotovil, da bi omenjena arhitekta "morala" dobiti nagrado za kiparske dosežke. Bivanje v takšnih stanovanjih pa tako ni stvar kiparja. Me zanima če si je kdo pogledal tlorisne rešitve stan. enot, če že govorimo o arhitekturi, ali pa to nima nobene zveze??

Anonimnež
Brez naslova, 17.3. 2006, 15:35

je že tako, da igra najpomembnejšo vlogo v arhitekturi estetska pojavnost zunanjega izgleda; funkcionalnost je pa odvisna tudi od odnosa uoporabnika do prostora, ki ga uporablja...

Prihajajoči novi čas
Brez naslova, 17.3. 2006, 16:24

Stanje na področju arhitekture v Sloveniji je poleg podivjanega turbokapitalizma posledica usmeritve edine arhitekturne šole pri nas, katere študenti in diplomanti sicer lahko dobivajo mednarodne nagrade od podobno mislečih, vendar se njihov domet konča pri "kiparjenju" stavb. Poleg izobraževalne podlage in klime, ki jo ta ustanova nudi študentom, ki jih namesto poznavanja o materialih, stavbah, okolju, namenu uporabe stavb, načinu uporabe, itd... zavaja le s poznavanjem fasadiranja in "novih materialov" ali stavbne kozmetike za prikrivanje lastnega neznanja. Krivi seveda niso nezreli študenti, ki želijo posnemati svoje egocentrične vase zagledane predavatelje (namerno sem se izognil besedi profesor), pač pa slednji, ker se ne zavedajo svojega poslanstva. Le to ni medijsko pojavljanje zaradi samopromocije in besedičenje o trenutno modnih besednih zvezah, kot je na primer "trajnostna gradnja", o katerih premnogi kaj več o besedičenja ne morejo povedati, pač pa strokovno in osebnostno oblikovanje bodočih poklicnih kolegov. Žal se večina tega ne zaveda, kar posledično vodi k "kiparjenju" stavb in (kar je za arhitekte res najbolj pomembno...), ustvarjanju novih izrazov za takoimenovane arhitekturne stvaritve in ekscesni arhitekturi za vsako ceno. Seveda pa na srečo obstajajo tudi svetle izjeme.

Peter Gabrijelčič
NAGRADA NEMŠKE AKADEMIJE, 17.3. 2006, 17:51

Mladima kolegoma iskreno čestitam za pomembno priznanje, ki bo vsekakor dodatna vzpodbuda za njuno plodovito ustvarjanje.

vogue
foušija, 20.3. 2006, 09:15

po komentarjih sodeč, nič novega v slovenski foušiji

ss
profesionalna faušija, 20.3. 2006, 12:04

naj o čevljih sodijo kopitarji o faušiji pa slavisti.
ne poznam tega termina v stroki.
me pa zanima če so uporabniki fauš fasadi


stanko
dogaja, 20.3. 2006, 14:34

Neskončno patetično. Tudi tuji žiriji je po presoji anonimnežev nekdo opral možgane in gjej ga zlomka, zgolj po podobi je povsem zmotno presodila, da gre pri bp za presežek v arhitekturnem načrtovanju. Za slovenske kritizerje itak ni nobena žirija, ocena ali bog ne daj kritika, sprejemljiva. Na slovenskem smo vsi zadovoljni predvsem s sabo, posamič in skupaj in sebi zadostni. Ni ga, ki bi nam bil kos in nas lahko presojal. In je slovenska deželica polna lepih hišk in hišic in investitorji nam pamet solijo, kaj je dobra arhitektura, pravi urbanizem in dobra rešitev za prostorske probleme. Vse je dobro a ne fantje, tudi če pes na repu prinese, da le ni od konkurence! Zato je bravo kolegoma in njuni ekipi edino kar je treba ponavljati in napisati. Četudi bi človek že bil kritičen, je ob nagradah to gotovo nepotrebno in v resnici tudi neprimerno pripovedati. No, pa saj o lepih manirah na slovenskem tudi ni vredno izgubljati besed.

prihajajoči novi čas
Brez naslova, 21.3. 2006, 10:10

Problem seveda ni v foušiji, pač pa v osnovnem dojemanju stavb in poslanstva poklica, ki ga opravljate. Ko boste odprli še kakšno drugo revijo s tega področja, ne le tiste, ki prinašajo "svetovne presežke v arhitekturi" (kiparjenje) in ugotovili, da obstaja tudi druga stran, okolju in uporabnikom veliko bolj prijazna, pa zato nič manj dovršena, bo morda drugače. Dotlej pa boste, tako kot doslej, sebe dojemali kot umetnike. Tisti, torej, ki govori o foušiji, naj si najprej razširi obzorje ter se spusti na realna tla. Lep pozdrav.

novak
khm, 21.3. 2006, 10:23

mi lahko poves katero-e revijo-e imaš v mislih?
mogoče delo in dom?


prihajajoči novi čas
Brez naslova, 21.3. 2006, 13:19

Poizkusi se sam spomniti kakšne ključne besede, ki ne bo ravno arhitektura in bo v povezavi z njo. Kot sem že rekel: zakaj se omejujete v okvir stroke in si sami postavljate meje? Tudi razni medijsko razvpiti svetovno znani arhitekti ti o tem ne bodo ravno kaj dosti povedali. Razmišljaj torej, pa ne o foušiji in podobnem, pač pa o svojem poslanstvu.

Prihajajoči novi čas
Brez naslova, 21.3. 2006, 13:21

Delo in dom? Mogoče pa bi ti za začetek koristilo prav to. Bolje pa je, da vseeno pokukaš izza plankov.

ss
Brez naslova, 21.3. 2006, 15:39

vsekakor, če že ne beseda pa arhitektura pomeni kaj več, kot dekoracijo omota "nebodigatreba" vsebine. In arhitektura bo popolna, ko užival zunaj in notri in bo tudi zadnji scalnik na pravem mestu.

jakaV
???, 22.3. 2006, 12:47

Tale prerekanja ne delujejo preveč konstruktivna, povrh vsega so še povsem neduhovita!
Priznam, da ne poznam nagrade in torej ne vem kako pomembna je, ali so jo zlobirali ipd., verjamem pa, da sta je avtorja najbrž vesela. Ne vidim pa razloga zakaj bi se še sam veselil za njiju! Mogoče prav zaradi tradicionalne slovenske 'foušije'?
Bolj kot to se mi zdi (mogoče samo meni) veliko bolj sporno nenehno oglaševanje omenjenega biroja na deklarirano neodvisnem portalu za prostorsko kulturo? Bevk in Perovič pripadata članom Trajekta! Naj imata vsaj toliko jajc, da se torej podpišeta pod članek in se ne skrivata pod psevdonimom 'uredništvo'.
Kar pa se tiče kritik, ki letijo na njuno arhitekturno produkcijo. Osebno menim, da proizvajata na prvi vtis zalo korektno arhitekturo, ki nima nekih direktnih povezav s kiparjenjem, vsaj jaz je ne vidim. Vseeno pa njuni izdelki niso plod inovativne, intiligentne, problematične ipd. arhitekturne misli saj temeljijo na izrazito preverjenim arhitekturnih praksah in so v tej perspektivi konvencionalni. Ne pravim pa, da je nujno kaj narobe s tem saj nedvoumno iztopata iz slovenskega povprečja.


Maja
O nagradi A.Hrausky v večeru, 23.3. 2006, 15:24

Lepo razlago pomena nagrade in tudi načina na katerega so bila dela Bevk Perovič arhitektov izbrana zanjo lahko najdete v prispevku Andreja Hrauskega v današnji Večerovi Abesedi /23.marca 2006/. Za okus povzemam samo iztrgane stavke:

"Umetniško nagrado Berlina so ustanovili takoj po drugi svetovni vojni ob stoletnici marčevske revolucije leta 1848, v spomin na žrtve, ki so 18. marca padle za demokracijo.
...
...
Od leta 1955, ko glavno nagrado lahko prejmejo tudi arhitekti, se spisek nagrajencev bere kot učbenik arhitekturne zgodovine: Max Taut, Hans Scharoun, Hugo Häring, Ludwig Hilberseimer, Wasili Luckhart, Ludwig Mies van der Rohe, Frei Otto, Gottfried Böhm, Julius Posener, Norman Foster, Renzo Piano in Herman Czech, če naštejemo le nekatere bolj znane. Tudi med (nekoč) mladimi nagrajenci najdemo znana imena: Josef Paul Kleihues, Yona Friedmann, Leon in Rob Krier, Haus Rucker & Co., Hilmer & Sattler, Axel Schultes, Coop Himmelblau, Herzog & de Meuron, Stephane Beel, Schneider & Schumacher, Shigeru Ban, Ivan Kroupa itd. Kot vidimo, so nekateri mladi upi zrasli v pomembne arhitekturne ustvarjalce. In v politiki Akademije umetnosti iz Berlina za to tudi gre. Ustvarja si zaledje bodočih akademikov.

Gre za ugledno institucijo, tretjo najstarejšo delujočo akademijo v Evropi, ki jo je ustanovil kasnejši pruski kralj Friedrich I. že leta 1696, da bi z njo zgradil prestolnico. Od vsega začetka so bile naloge akademije tri: izobraževanje (visoka umetniška šola), združevanje vseh umetnikov pod eno streho in svetovanje dvoru glede umetnostnih vprašanj.
...
Komisijo za arhitekturo so letos sestavljali: Michael Kraus (Berlin), Vladimir Šlapeta (Praga) in Marco Venturi (Benetke). O Matiji Bevku in Vasi J. Peroviću so v obrazložitvi zapisali: "V svojih delih Bevk & Perović vzpostavljata vedno nov, kreativen dialog z danimi okoliščinami: z geniusom loci in njegovim kontekstom, s funkcionalnimi in duhovnimi zahtevami projekta in naročnika, z omejitvami razpoložljivih finančnih sredstev in ne nazadnje z možnostmi tehnologije in konstrukcije. V teh okvirih nastajajo njune prostorske umetnine, ki jih označujejo snovnost in transparentnost, odprtost in vsestranskost ter inovativna obravnava detajla. Dosedanje delo mladih arhitektov vzbuja upanje za arhitekturno prihodnost Evrope." Ti vzneseni stavki pa prinašajo hkrati upanje, da bo najuglednejša akademija nemškega govornega področja nekoč sprejela tudi prvega slovenskega člana.

Seveda se lahko vprašamo, kako so Berlinčani v poplavi mladih arhitekturnih upov sploh našli omenjeni ljubljanski biro. Odgovor je bližje, kot si mislimo. Poročali smo, da je Akademija umetnosti, ki se le redko ukvarja z arhitekturo, skupaj z arhitekturno galerijo DESSA iz Ljubljane novembra 2004 pripravila razstavo z naslovom Baustelle Slowenien (Gradbišče Slovenija). Ob razstavi je potekala tudi okrogla miza, na kateri sta nastopila tudi Matija Bevk & Vasa Perović, vodil pa jo je Vladimir Šlapeta. Slednjega sta mlada slovenska arhitekta očitno prepričala.


Anonimnež
Hobotnica, 23.3. 2006, 20:17

MARCO VENTURI je ime, ki si ga velja dobro zapomniti. Poleg tega da je bil v žiriji nemške akademije (kot piše Maja), je tudi član ljubljanskega urbo sveta, ki ga je pred kratkim imenovala županja. Poleg tega je eden izmed redkih tujcev včlanjenih v ZAPS ter soavtor in dobitnik prve nagrade na natečaju Stanežiče. Bil pa je tudi član žirije na izolskem Europanu... skratka možakar je res pravi as.

JakaV
Brez naslova, 23.3. 2006, 23:17

Verjetno se spodobi, glede na obrazložitev gospoda Hrauskyja, da bi skakali do stropa od veselja. Ampak potem najbrž nebi bili Slovenci, predvsem pa arhitekti! Za zadnje še posebej velja tradicionalno rivalstvo, zamerljivost ipd., ki so nekako zgodovinsko izpričana.
Kar se tiče komisije, glede na zgornji komentar, pa zadeva dobiva prave humoristične razsežnosti, kar pa ni mišljeno v slabšalnem smislu, prej pozitivna priložnost za celotno mlajšo slovensko arhitekturno produkcijo.


ss
Brez naslova, 24.3. 2006, 09:42

vedno bolj se oddaljujemo od teme oz. se kaže, da je omenjena nagrada vse bolj nagrada za kaj drugega. In, če bi živel Sokrat danes, da ne govorim o Hamletu, tudi danes ne bi dobil odgovora. Ali arhitektura ali članstva in poznanstva.

pilgrim
miss of the world, 24.3. 2006, 16:05

Vsi vemo, da miss sveta v resnici ni 100% najlepsa. Ce odmislimo razne mahinacije in malo idealiziramo zadevo, lahko trdimo, da je pac najlepsa med tistimi, ki so se za ta naslov potegovale. Ce torej zelo lepa deklica misli, da se ji je zgodila krivica, ker niso po principu bozje pravicnosti proglasili prav nje za najlepso, ki se za ta naslov niti ni potegovala, je to predvsem njen problem. Za naziv najlepse je potrebna: kandidatura, ustrezna lepota, podpora ...
Pri raznih arhitekturnih nagradah ni prav nic drugace. Ocitno biro BP premore vse potrebne kvalitete, tudi veze ... in prav nic me ne bi presenetilo, ce so imeli vsi dosedanji nagrajenci kaksne "strice" v zirijah.
... tako gre to.
V tolazbo pa je lahko dejstvo, da povsem upraviceno smatrate svojo arhitekturo za najboljso v absolutnem smislu.


Anonimnež
Brez naslova, 24.3. 2006, 20:44

Pilgrim se je malo posul s pepelom, verjetno ima rad BP, mogoče pa tudi sam sodeluje v teh igricah. S tem pisanjem, pa nehote postavlja pod vprašaj tudi ostale nagrade, ki sta jih do sedaj prejela kolega- tudi nagrado Prešernovega sklada. Vse te stvari in posledično dvomi ne bi bili moteči, če bi bila gospoda odkrito ambiciozna in prepotentna. Pa nista! Svoje očitno velike ambicije sta navidezno postavila za imdž skromnega, poštenega in neškodljivega arhitekta...
...
PS. Ne reče se miss of the world, ampak preprosto miss world


bin laden
Brez naslova, 25.3. 2006, 12:19

zarota, zarota...

a
hehe, 28.3. 2006, 17:18

zarota, zarota

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Več:
>>Kunstpreis Berlin
>>Fluxus
>>George Brecht
>>Natalie Czech
>>Reiner Leist
>>Juliane Klein
>>Enno Poppe
>>Lutz Seiler
>>Vera Nemirova
>>Rosa Barba



George Brecht: Chair Event, 1966


Natalie Czech: Blattschnitte 31


Reiner Leist: American Portraits


Rosa Barba: Parachutable


Bevk in Perović arhitekti: Stanovanjski bloki v Polju

na vrh