info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 3. 2006

4 stališča Urbanističnega sveta za Maribor

Urbanistični svet za Maribor
Urbanistični svet za Maribor je na sestankih 8. in 21. marca 2006 sprejel stališča, v katerih Mestno občino Maribor poziva k celostnim in ne le parcialnim rešitvam urejanja območja med kopališčem Pristan in Strmo ulico ter Koroško cesto in obrežjem Drave, k popravi lokacijskega načrta južne obvoznice in za južni del Radvanja in k odprti strokovni obravnavi Prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove mesta Maribor.


Seja 8.marca 2006: sprejetje 1. stališča

O preureditvi prostora med kopališčem Pristan in Strmo ulico ter Koroško cesto in obrežjem Drave


Stališče so podpisali:
Bogdan Reichenberg, Uroš Lobnik, Dr. Metka Sitar, Sašo Radovanovič, Igor Recer, Andrej Šmid, Dr. Vladimir Drozg, Dr. Danijel Rebolj, Mag.Tomaž Kancler, Miha Milič, Robert Gostinčar, Franci Pivec, Dr.Tanja Simonič

Poziv
Podpisani pozivamo mestno občino Maribor, da do priprave celovitega predloga preureditve prostora med kopališčem Pristan in Strmo ulico ter Koroško cesto in obrežjem Drave ustavi postopke sprejemanja prostorskih aktov za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta dela območja S-8 in Š-8/1.

Obrazložitev:
1

Območje, ki ga omejujejo Koroška cesta, Ulica ob bregu, Strma ulica in Vodnikov trg, pokriva zazidalni načrt S-8 in Š-8/1, ki je bi sprejet v letu 1997 in je nastal na osnovi nagrajene natečajne rešitve. Vsebina tega načrta je interpolacija pretežno stanovanjskega programa med rekonstruirano Koroško cesto in obrežjem Drave.

2
Za ta predel so bili pripravljeni osnutki sprememb- strokovne podlage za ureditev Koroške ceste, ki vključujejo prometni preboj Prežihove do obrežja Drave in spremembe in dopolnitve dela zazidalnega načrta S-8 in Š-8/1 ki vključujejo tudi spremembe zazidalnih osnov na celotnem območju.

3
Skupni imenovalec predvidenih sprememb je prometna preureditev tega dela mesta s ciljem razbremenitve Koroške ceste, pri čemer je predlagatelj prezrl dolgoročne posledice take, po naši oceni, parcialne rešitve. Redčenje prometa na Koroški cesti namreč posledično prinaša prometne zgostitve na obrežju Drave, to pa je stanje, ki je nesprejemljivo iz stališča prenove starega mestnega jedra in je v vsebinskem nasprotju s prizadevanji za ureditev kakovostnega zelenega koridorja vzdolž reke. Pri postopnem ukinjanju prometa iz območja starega mestnega jedra bo potrebno storiti nekaj strateških korakov večjega merila, kjer morajo biti posamezne odločitve njihova smiselna nadgradnja.

4
Za dosego ciljev smotrnega urejanja prostora in umirjanja prometa na dravske nabrežju predlagamo:
- začasno ustavitev postopkov sprejemanja parcialnih in prostorsko nepreverjenih odločitev
- celovito proučitev urbanistične preureditve območja v variantnih predlogih
- izvedbo strateške prometne študije, katere cilj bi bila ukinitev motoriziranega prometa na območju dravskega nabrežja med sodnim in vodnim stolpom in postopno ukinjanje motoriziranega prometa iz območja starega mestnega jedra.


Seja 21.marca 2006: sprejetje 2. in 3. stališča

Poprava in ponovna razgrnitev lokacijskega načrta južne obvoznice med Lackovo in podaljškom Kardeljeve ceste in lokacijski načrt za južni del Radvanja


Stališče so podpisali:
Bogdan Reichenberg, Uroš Lobnik, dr. Metka Sitar, Sašo Radovanovič, Igor Recer, Andrej Šmid, dr. Danijel Rebolj, mag.Tomaž Kancler, Miha Milič, Robert Gostinčar, Franci Pivec, dr.Tanja Simonič

Poziv
Mestno občino Maribor pozivamo, da korigira in ponovno razgrne lokacijski načrt za odsek južne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste ter lokacijski načrt za del območij Ra 6-Z, Ra 4-S in Ra 2-S v Radvanju

Obrazložitev

Južna obvoznica
1

Trasa južne obvoznice, ki je določena že v urbanistični zasnovi mesta, grobo prekinja stik mestnega predela Maribor-Jug s pobočjem Pohorja. Njeno pozicijo, kakor tudi vplive na neposredno in širše okolje bi bilo potrebno proučiti na novo.

2
Južna obvoznica predstavlja del državne cestne infrastrukture. Ločenost tega zaprtega in varovanega sistema od mestne cestne mreže je v konkretnem primeru nedopustna.

3
Kvaliteta projektno-tehničnih rešitev lokacijskega načrta odpira mnogo dilem: neupoštevanje urbanističnega konteksta zasnove mesta, prekinitev zelenega koridorja tankovske poti, nelogične rešitve prometnih priključkov in križišč, manjko peš-povezav, kolesarskih poti in ekoloških koridorjev

Južni del Radvanja
1
Predlog lokacijskega načrta spreminja osnovne razvojne smernice urbanistične zasnove mesta ob vznožju Pohorja, kar terja ustrezne spremembe tudi v okviru občinskih planskih dokumentov.

2
Zasnova predlagane pozidave je strukturno, vsebinsko in oblikovno nedefinirana. Z vsebino predloga južne obvoznice jo veže pojem dostopnosti do regionalno (državno) zastavljenih programov, prav ta dostopnost pa ustvarja nerazrešljive konflikte do obstoječe urbane strukture in krajinskega tkiva Radvanja.

Podpisani predlagamo:
- revizijo doslej sprejetih odločitev
- spremembe veljavnih planskih dokumentov
- celostno proučitev prometne ureditve na osnovi alternativnih tras južne obvoznice (npr. Izvedba v vkopu - od podvoza pod železniško progo na Studencih, pod Cesto Proleterskih brigad, do podvoza pod železniško progo pri križišču s Tržaško cesto, s čimer bi rešili tudi konflikt sedanje štiripasovne Ceste Proleterskih brigad z bivalnimi naselji, skozi katera teče ali n.pr. uporaba sedanje trase Streliške ulice itd).
- proučitev obstoječih lastniških razmerij ter predlogov in možnosti za njihove spremembe
- opredelitev osnovnih parametrov urbanega in krajinskega oblikovanje ter
- opredelitev vrednosti, ki so sposobne ohraniti in smiselno nadgraditi obstoječe prostorske razmere na širšem območju lokacijskega načrta


Seja 21.marca 2006: sprejetje 4. stališča

Zahteva za odprto strokovno obravnavo Prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove mesta Maribor


Stališče so podpisali:
Bogdan Reichenberg, Uroš Lobnik, dr. Metka Sitar, Sašo Radovanovič, Igor Recer, Andrej Šmid, dr. Vladimir Drozg, dr. Danijel Rebolj, mag.Tomaž Kancler, Miha Milič, Robert Gostinčar, Franci Pivec, dr.Tanja Simonič

Poziv
Podpisani Mestno občino Maribor pozivamo, da pred zaključkom razgrnitve PUP za območje urbanistične zasnove mesta Maribor izvede javno strokovno obravnavo.

1
Razgrnjeni prostorski ureditveni pogoji vsebujejo obilo novosti v določilih glede meril in pogojev pri posegih v prostor, predvsem z uvajanjem prej neuporabljenega urbanističnega instrumentarija- gradbene linije, meje, faktorji pozidave, izraba zemljišča itd. Novosti so namenjene predvsem oblikovalcem prostorskih sprememb ter upravnemu organu, pristojnemu za izdajo gradbenih dovoljenj.

2
Ne glede na dejstvo, da javna strokovna obravnava v zakonodaji s področja urejanja prostora ni predvidena, je v konkretnem primeru to potrebno storiti, ker vodi k večji usklajenosti predlaganega akta.

Predlagamo, da pripravljavec akta organizira strokovno srečanje in nanj pozove arhitekte in inženirje, združene v strokovnih društvih ter predstavnike upravne enote Maribor.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

A. Šarec
Urbanistični svet Ljubljane, zgleduj se po US za Maribor, 26.3. 2006, 22:27

Ali ne bi Urbanistični svet Ljubljane naslovil podobni poziv tudi Mestni občini Ljubljana, da ustavi postopke sprejemanja zazidalnega načrta za Potniški center Ljubljana (PCL). Podobno kot naj bi v Mariboru ponovno preverili zazidalni načrt za območje S-8 in Š8/1 ob Dravi, izdelan na podlagi nagrajenega natečajnega predloga, naj bi tudi v Ljubljani zadržali sprejemanje predloga ZN za PCL (in odločanje o strateškem partnerju za njegovo realizacijo), ki je pripravljen na podlagi skromnega, toda v sili sprejetega natečajnega predloga Klanjšček & co. Razlogi so predvsem naslednji:
Prva nagrada za PCL zaradi nezadovoljivih natečajnih predlogov, ki naj bi bila podlaga za zazidalni načert, ni bila podeljena. Natečajni predlog K.& co. pa je bil, kot drugonagrajeni, s težavo izbran med tremi drugonagrajenimi, čeprav je pretežni del natečajne komisije smatral, da nobeden od teh ni bil zrel za izvedbo. Toda na zahtevo predstavnikov MOLa, da se mora komisija na vsak način odločiti za enega, ki bo šel v izvedbo, je komisija v kratkem popoldnevu izbrala predlog K.& co..Namesto, da bi, kar bi bilo pošteno, ugotovila, da natečaj ni uspel ker ni dal ustreznih rezultatov. Splošno mnenje je, da ni uspel zaradi slabo pripravljenega razpisa natečaja. Predvsem zaradi vprašljivih strokovnih izhodišč in pogojev. Ključna izhodišča in usmeritve za izdelavo natečajnih predlogov so bila namreč določena in odločena na ravni nekaj strokovnih in upravnih delavcev MOLa, Slovenskih železnic in Agencije za železniški promet. Npr., da ni bilo dovoljeno razmišljati o poglobitvi železnice, čeprav nobeno kompetentno telo to možnost še ni preklicalo. Izhodišča za projekt PCL pa bi vendar le morale biti predmet široke, strokovno vsestranske preveritve, potem pa sprejete na ravni mesta, regije in tudi države. Nadalje: osnutek tega pomembnega projekta za Ljubljano, regijo in Slovenijo je bil, očitno namerno le toliko, da je bilo formalno zadoščeno zakonskim zahtevam, razgrnjen za javnost sredi poletnih mesecev na dveh odročnih lokacijah – le v uradnih urah in pod ključem v prostorih Četrtne skupnosti Bežigrad in druga na hodniku Oddelka za urbanizem MOL na Poljanski cesti. Neustreznost takšne 'skrite' razgrnitve tega ključnega prostorskega akta za razvoj mesta je pokazal odziv v knjigi pripomb - vpisanih je bilo le nekaj mimogrede zapisanih splošnih besed na vsega dveh ali treh straneh v knjigi pripomb in predlogov….Nadalje: o razpisu zaključne razprave o projektu PCL, avgusta v veliki sejni dvorani Magistrata, strokovna in druga javnost ni bila ustrezno obveščena (obveščeni smo bili le s kratkim formalnim vabilom v časopisih dva meseca (!) pred razpravo). Razprave se je zato udeležilo le pet – šest predstavnikov strokovne javnosti….Njihove pripombe in predlogi (seveda) v nadaljnjih pripravah predloga ZN v ničemer niso bile upoštevane. Predvsem pa: predlog ZN zaradi pritiska predvidenega strateškega partnerja TriGranita sedaj brez pojasnil in utemeljitev bistveno odstopa od natečajnega projekta, ki naj bi bil osnova za ZN. Npr., čeprav je natečajna komisija zavračala vse predloge, ki so premoščali harfo železniških tirov s programi PCL (argumenti so bili: »ker bi bile takšne realizacije predrage za Ljubljano, ki ima omejene možnosti financirati tako zahtevne objekte«), je Projektni svet PCL sedaj sprejel zahtevo TriGranita, da nad harfo zgradi okoli 80.000 m2 trgovskih in drugih prostorov… Taka sprememba projekta je v nasprotju s projektom K. & co., ki ima trgovske površine predvidene v podzemni etaži ob pasaži med Vilharjevo in Masarykovo cesto, ob izhodih oz. dostopih na železniške perone, mestni JPP in avtobusno postajo.
Nesprejemljivo je samovoljno spreminjanje projekta PCL s strani predstavnikov železniškega sektorja - Agencije za železniški promet in Slovenskih železnic v Projektnem svetu ter le enega strokovnega člana s strani MOLa (I. Jurančiča., ki naj bi še kar ostal na tem mestu?). Nesprejemljivo je, da se v taki, z urbanističnega in arhitekturnega vidika skromni in nekompetentni sestavi Projektnega sveta PCL in brez vednosti javnosti sprejemajo tako bistvene odločitve v zasnovi velikega mestnega projekta.

Glede na navedena dejstva bi bilo prav, da Urbanistični svet Ljubljane pozove Mestno občino Ljubljana, podobno kot je to storil na svojem območju Urbanistični svet za Maribor, da ustavi pripravo in sprejemanje tega projekta v navedenih okvirih, pogojih in (ne)kompetencah odločujočih. USL naj se zavzame za nov natečaj, vendar na podlage predhodno vsestransko temeljito pripravljenih preveritev možnih alternativnih zasnov in njihovih vplivov/vzpodbud za prostorski in gospodarski razvoj mesta.


rok klanjšček
BORBA ŠE TRAJA, 28.3. 2006, 14:58

g,Šarec!
Pravzaprav je to moj prvi odziv na pisanja, kritike, komentarje in "poglej si ga zlomka" tudi občasne pohvale na račun PCL-ja. K temu, meni sicer ne ravno prijetnemu početju (polno sem zaposlen s pripravo Zazidalnega načrta PCL), me je podžgalo ravno vaše nenehno in še posebej zgoraj navedeno udrihanje čez t.i. "najpomembnejši projekt za Ljubljano". In to kljub temu, da smo se o problematiki z vami, po RGL soočenju, pogovorili na šest oči, da so vam bile prezentirane, v tisti fazi že vnešene, spremembe in dopolnitve (tako AP kot zbliževanja peš poti, dostopov, ipd.) in da pravkar pripravljamo ZN, ki v marsičem upošteva podane pripombe (tudi vaše). Ker vem, da vseh dopolnitev ne poznate (saj so za boga še v pripravi), me pravzaprav čudi vaša radikalna zahteva po ponovitvi natečaja. G.Šarec, ker imate časa očitno na pretek in ker vas PCL očitno zanima, oglasite se v mojem biroju in predstavil vam bom trenutno dogajanje na projektu. Vključno z zmanjševanjem kvadratur nad harfo, popravljeno AP, dopolnjeno Vilharjevo z zavijalnim pasom, skrajšanjem poti med javnimi transporti, dodatnimi parkirnimi površinami,... . Do tedaj pa, lepo vas prosim, "ustavite konje".
V tekstu kar mrgoli negativnih, netočnih in hujskaških informacij.
Kritik na račun MOL-a, priprave natečaja, objave razgrnitve in razprave, ipd., ne mislim komentirati,ker se me ne tičejo in ker je bilo v zvezi s tem že zdavnaj vse povedano. Bolijo pa tiste na račun Klanjšček&Co. in na te se odzivam!
Na najino skupno žalost indeferentnost ter medli odzivi na razgrnitev in na sami javni razpravi, niso posledica kakeršnegakoli "skrivanja", ampak preprosto stanja v tej družbi. Arhitektura in urbanizem sta širši množici "deseta briga". Tudi zaradi stalnih razprtij, nesoglasji in dežurnih sobotnodelnih pisunov.
Odgovarjam pa na sledeče:
1."skromni in v sili sprejeti natečaj" - PCL je eden največjih javnih, vabljenih (referenčni arh iz tujine), z mednarodno strokovno komisijo podprtih natečajev v Sloveniji (mnogi izmed najinih kolegov še vedno menijo , da je to pravzaprav eden najpoštenejših natečajev ever)
2."drugonagrajeni in v sili sprejeti"- kot bi govorila o dveh diametralnih zadevah, g.Šarec; če me spomin ne vara, smo po 2.krogu natečaja prejeli 1. nagrado (komisija je zaradi dodatnih pojasnil zahtevala 2. krog 3-h udeležencev) in kot vem (informacija članov komisije) smo bili izglasovani v razmerju 8:1. Premalo?
3."noben ni zrel za izvedbo" - Pa kje ste vi, g.Šarec, videl natečaj, zrel za izvedbo??? Kolikor je meni jasno, se v natečajih izbira in nagrajuje idejo. Ravno zato smo bili pozvani v 2.krog dopolnitve, v kateri smo podali in odgovorili na vse nejasnosti komisije.
4."splošno mnenje je, da natečaj ni uspel..." - Čigavo splošno mnenje?
5."njihove pripombe in predlogi (seveda) v nadaljnjih pripravah predloga ZN v ničemer niso bile upoštevane..." Od kod vam ta informacija, g.Šarec? Popravki in dopolnila so v teku in še sam ne vem, kaj vse bo in kaj ne bo upoštevano! Predvsem pa postopek še traja in še zdavnaj ni zaključen!
6...."zaradi pritiska TriGranita..." Pa vi dejansko veste več kot jaz!; ker Trigranit še vedno ni potrjen kot ekskluzivni partner, se osebno z njimi (razen v pogajanjih in predstavitvah, popolnoma enakovredno kot z ostalima dvema) sploh nisem srečal!!!

Na žalost je tako, da sem se že privadil slovenski stvarnosti nenehnega, vsesplošnega, podtalnega in hinavskega kritiziranja ter blatenja in pozabil nekoč naučenih švicarskih manir. Tudi zato,
za konec, še javno obelodanjam: Klanjšček&Co. pač niso krivi da je vaš zet v predizboru stratežkega partnerja stavil na napačnega konja. Ker pa odločitev očitno še ni dokončna, bomo vi, on in jaz morda SKUPAJ sodelovali s "primernejšim". Lobiranje je v teku, BORBA ŠE TRAJA.


A. Šarec
Borba še traja, 29.3. 2006, 22:16

Veseli me, da borba še traja.
Več jutri!


Aleš Šarec
BORBA ŠE TRAJA, 31.3. 2006, 21:51

G. Klanjšček,
Moje 'podtalno in hinavsko kritiziranje in blatenje' projekta PCL, kakor krivično označujete moj komentar in pobudo ob stališčih Urbanističnega sveta Maribor ne leti na Vas in Vaše sodelavce temveč je namenjeno predvsem pred tremi leti pripravljenem slabemu razpisu urbanističnega natečaja za PCL, vrednotenju njegovih rezultatov ter načinu in postopku priprave zazidalnega načrta (ZN). Za ta vprašanja sveda ni odgovoren Vaš tim temveč razpisovalec natečaja in naročnik ZN. To so MOL, SŽ in AŽP. Vi ste natečajni predlog izdelali verno sledeč pogojem in usmeritvam v razpisu natečaja. To je, med drugim, da zasnova PCL ne sme biti investicijsko in izvedbeno zahtevna. "Ker si majhno mesto kot je Ljubljana ne more privoščiti velikega ambicioznega projekta". Zato ste bili z Vašo relativno skromno zasnovo obcestne zazidave nagrajeni in izbrani za izdelovalca ZN. To zasnovo ste se sedaj, sledeč zahtevam razpisovalca natečaja, (žal) dolžni držati v ZN. Nelogično pa je, da sedaj naročniki v Projektnem svetu PCL očitno zaradi pogojev, ki jih postavlja predvideni strateški partner (kakor smo informirani iz časopisov in pisanja Aleša Vrhovca v 'ab-ju', november 2005, 'o kupčijah' pri PCL-u), želijo v ZN spremeniti Vašo prvotno zasnovo v nekakšno kombinacijo z arhitekturnim projektom strateškega partnerja. Med drugim npr. z zgraditvijo dodatnih površin PCLa nad harfo železniških tirov. Kar pa gotovo ni smiselno če naj bi ohranili pasažo s trgovinami in dostopi na železniške perone pod tiri, kakor je predvideno v vaši zasnovi PCL. Toda za te 'kupčije' Projektnega sveta PCL v mnogo prezgodnjih kontaktih s predvidenim strateškim partnerjem tudi ne kritiziram Vas pač pa PS PCL.

Res pa (žal) še zdaleč ne razpolagam(o) z vsemi informacijami kako v resnici na podlagi pripomb in predlogov k osnutku ZN ter novih zahtev PS PCL pripravljate predlog ZN. Korektno bi bilo, da bi nam te informacije tekoče posredovali naročniki ZN, ne nazadnje bi bili dolžni to storiti z odgovori na naše pripombe v javni razpravi. Kar seveda niso. Tako postopek priprave ZN za ta 'najpomembnejši projekt Ljubljane' (ali mar to ni?) poteka netransparentno in deloma skrito. Zlasti v zvezi s prezgodnjim, napol skritim razpisom za strateškega partnerja, njegovo izbiro in njegovimi pogoji, to je predno je ZN pripravljen in sprejet. Toda tudi te napake niso krivda K. & co. temvečPS PCL. Opravičujem se če sem bil v svojem komentarju premalo jasen in ste moje izvajanje zato napačno razumeli. Jaz pa ne razumem vašega 'obelodanjanja', da je imel eden od mojih zetov (kateri?) kaj opraviti v predizboru strateškega partnerja. O teh zadevah se z mojimi dvemi zeti ne pogovarjam. Zagotavljam, da mi je popolnoma vseeno kateri strateški partner bo končno izbran. Zanima me izključno končna funkcionalna rešitev in arhitektura obetavnega Potniškega centra Ljubljana. Veseli me, kakor Vas razumem, da borba za v javnem interesu čim boljši projekt še traja, ne pa le za profit strateškega partnerja.


rok klanjšček
Brez naslova, 2.4. 2006, 10:23

vašo skrb sedaj razumem bolje in se vam za nekoliko preostre besede, napisane izključno v kontekstu zavračanja očitkov na arhitekturno zasnovo avtorjev, opravičujem;
kar pa se tiče drznosti, pritiskov na projektante, razvoju dogodkov,... pa sledeče:
- za svojim (našim) avtorskim projektom (in s tem se distanciram od morebitnih postopkovno-institucionalnih napak razpisovalca, ipd.) trdno stojim
- o njem nimam dvomov, ki bi jih danes lahko elegantno skrival za okopi napadov kritične strokovne javnosti
- po vseh teh letih netaknjene avtobusno-železniške ruralno-urbane provincialno- zanemarjene postajne sramote, sem res, iz mladostno drznega, počasi prešel v bolj realističnega opazovalca
- predvsem mi je jasno, da železnica in država nista pripravljena z bogato finančno inekcijo podpreti drznosti; verjemite, že selitev iz obravnavane lokacije in s tem sanacija mnogih današnjih avstro-ogrskih rešitev, je velik problem
- ponovno povdarjam, da projektirana "obodna" pozidava v ničemer ne izključuje možnosti poglobitve železnice; morfološka zasnova, nadaljevanje iztekov cest, postavitev ključnih stavbnih mas v prostor,... je projektirano tako, da v nekoliko drznejših časih (ki niso nujno desetletja oddaljeni) OMOGOČAJO poglobitev in s tem pozidavo v nivoju
- o silnih pritiskih, ki naj bi se vršili na nas s strani mesta oz. stratežkega partnerja ne vem nič (samo jaz sem osebno prisostvoval na vseh predstavitvah, prezentacijah in sejah PS, na katerih je bilo govora o urbanistični rešitvi); nihče, še posebej avtorji, z predloženimi rešitvami niso bili zadovoljni; nerodnost je posledica popolne liberalno prezentirane želje potencialnim investitorjem , po pridobitvi idejnih rešitev, s strani prvega predsednika PS; risbe, ki so jih mediji "lačno" pridobili, so na mojo veliko žalost in škodo projektu, priromali v javnost in kolesje izlivanja žolča se je pričelo- res je, upravičeno!; V JAVNOSTI PREDSTAVLJENE ARHITEKTURNE REŠITVE NISO IDEJNA ZASNOVA BODOČEGA PCL-ja!
- ker stratežki partner še vedno ni izbran (izbor PSkupine PSvet še ni potrdil, saj se iz meni neznanih razlogov ne sestane že nekaj mesecev), izdelovalci ZN NE sodelujemo in NE usklajujemo projekta z nobenim od potencialnih stratežkih partnerjev - RAZEN,z naročnikom (MOL), s katerim pa usklajujemo projektne rešitve izključno na podlagi pridobljenih uradnih pripomb iz javne razgrnitve (torej predvsem vaših in Jazbinškovih)
- urbanizem je umetnost kompromisa (mislim da je to izjava g.Podrecce) in tudi zato se projekt je in bo spreminjal IN prav je tako!; v kolikor bodo pritiski iz katerekoli strani preveliki (seveda v škodo projektu in v smeri bistvene spremembe natečajne zasnove), bom kot direktor REAL-a (Klanjšče&Co.) seveda odstopil od projekta izdelave ZN.
rok klanjšček


A.Šarec
OK, 3.4. 2006, 21:32

Se strinjam. Podpiram Vaša stališča do pritiskov na vas projektante in razvoj 'dogodkov', ki pa so vzorno netransparentni....
Več osebno. Poklical vas bom po telefonu ko pridem iz bolnice.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Se bo mariborski lent zadusil v prometu


3d model predlaganih ureditev pod Pohorjem


Območje predvidenih posegov


na vrh