info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
9. 5. 2006

Vrh na piramidi povprečja

Matevž Čelik
Le nekajkrat na leto odprejo zapuščeni stari vhod v Narodno galerijo. Podelitev Plečnikovih odličij je ena teh priložnosti. Najuglednejša slovenska priznanja za sodobno arhitekturo že leta podeljujejo v temačni neoklasicistični dvorani nekdanjega Narodnega doma. Ob zvokih komorne glasbe in ministrovega govora, ki odmeva med zlato uokvirjenimi baročnimi umetninami se je odvila tudi letošnja arhitekturna maša. Verniki so spet odšli zamaknjeni v vsemogočnost domače arhitekture. Kljub nemogočim pogojem arhitekti v Sloveniji zgradijo celo kaj lepega.

Na podelitvi Plečnikovih odličij ne manjka praktično nihče iz sveta slovenske arhitekture. Pred polno dvorano arhitektov arhitekti arhitektom podelijo nagrade in se potem nastavijo kameram ter mikrofonom, da bi prihodnji dan lahko prebirali novice o nagrajencih. Glavni namen nagrade je konec koncev javno izpostaviti dobre zgradbe in njihove avtorje ter pokazati, kako je potrebno graditi in oblikovati življenjski prostor. Prek medijev pošiljati sporočila javnosti danes seveda ni težko. Težje pa je zaznati, kako uporabniki arhitekture sprejemajo in razumejo sodobne prostore, ki jim jih z nagradami ponujajo načrtovalci.

Razmere žal kažejo, da dober glas v tem primeru ne seže prav daleč. Večina novih stavb je pri nas še vedno oblikovanih slabo, brez ambicije graditi presežno ter prispevati h kakovostnemu skupnemu življenjskemu prostoru. Resnična arhitektura niso posamezne zgradbe temveč prostor med njihovimi fasadami. In s tem v Sloveniji še prav posebej ne moremo biti zadovoljni.

V žiriji za Plečnikova odličja so letos kljub temu izrazili zadovoljstvo, ker so lahko nagrado izbirali med 58 predlogi. Lani je za nagrado kandiditalo 42, v letu 2004 pa le 35 zgradb. Vprašanje pa je, če je dobrih deset novih kandidatov že razlog za dobro voljo. Tudi letošnje število predlogov je namreč zaskrbljujoče majhno, če ga primerjamo z dostopnimi podatki o številu dograjenih stavb in izdanih gradbenih dovoljenj. Podatki Statističnega urada kažejo, da smo v Sloveniji leta 2004 izdali 4410 gradbenih dovoljenj in dogradili kar 6073 stavb. V konkurenci za nagrade, katerih namen je izpostaviti prostorske, oblikovalske in uporabne kvalitete novozgrajenih stavb, se torej ne poteguje niti odstotek vsega, kar se v Sloveniji zgradi. Dobra arhitektura predstavlja le vrh na piramidi povprečnih in slabih rešitev.

Težko je promovirati sodobne arhitekturne rešitve med neoklasicističnimi zidovi, ki so polni nezaupanja do prihodnosti in novi stvarnosti odgovarjajočih prostorskih rešitev. Težko je tudi verjeti, da bi izražena podpora kakovostnemu oblikovanju zgradb in prostora lahko dosegla širšo javnost s tako ezoterične prireditve, kot je podelitev slovenskih nagrad za arhitekturo. Žal ne seže niti do naročnikov in izvajalcev, ki soustvarjajo arhitekturo. Dobronamerno opozorilo žirije, naj se stori "več za dvig in ustrezno vrednotenje kvalitetne izvedbe" je izzvenelo kot bolj slabo opravičilo. Vsaka arhitektura ima izvajalca in med prispelimi predlogi bi zlahka izbrali najboljšega.

In na koncu niti ministrov govor v zadovoljnem vzdušju ob podelitvi nagrad ne vzbuja upanja, da bi pri načrtovanju in gradnji življenjskega okolja v kratkem naredili kakšne korake naprej. Pri branju vladnih programov za povečanje blaginje bomo zaman iskali ukrepe na področju arhitekture in urbanizma. Prebrali bomo le, da gospodarjenje s prostorom vlada razume kot omejujoč dejavnik.


Več:
>>Letošnji plečnikovi nagrajenci
>>Mikrolokacija in stik z naravo, intervju z nagrajencema

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 9.5. 2006, 20:03

Da, da , ni zanimanja za arhitekturo urbanega prostora; praviloma arhitektov večinoma ne zanima noben oblikovni problem ne levo ne desno od parcelne meje lokacije, ki jo obdeluje...

miha završnik
Brez naslova, 10.5. 2006, 07:37

Namesto slabovoljnega eseja bi si nagrajena dela vsaj na tej strani zaslužila kak konkretnejši komentar, kajne?

Matevž Čelik
Dobra volja, 10.5. 2006, 10:13

Namen tega komentarja nikakor ni kogarkoli spreviti v slabo voljo. Le k razmišljanju, kaj bi lahko storili, da bi bili učinki podeljevanja Plečnikovih nagrad večji. Konkretnejši komentarji nagrajenih sledijo...

GM
K-U-H-I-N-J-A, 11.5. 2006, 12:03

Morda bi lahko plečnikove nagrade preimenovali v nagrade JAMIE OLIVER čuj ... saj je popolnoma jasno da je to domača kuhinja kjer si "prijatlji" potalajo nagrade med sabo!!! ..... samo poglejte si člane komisije!!!

Seznam okuženih z epidemijo zmag sledi............


Matevž Čelik
Dobra volja 2, 11.5. 2006, 14:38

Spoštovani GM, anonimne in neargumentirane obtožbe morda potešijo vašo dušo, to pa je tudi vse. Tisti, ki spremljamo podeljevanje nagrade, vemo, da v žirijah trdo delajo, si ogledajo razmeroma veliko število objektov v kratkem času in vložijo v izbor ogromno konstruktivnega diskurza - zato pa ne dobijo niti tolarja. V razpravi, ki bi jo želeli spodbuditi z gornjim komentarjem bi radi slišali predvsem predloge, kako doseči, da se glas o dobri arhitekturi sliši dlje in bo zrasla kvaliteta zgradb tudi v povprečju.

GM
Brez naslova, 11.5. 2006, 16:12

Dragi gospod ČELIK.... NE SI ZATISKAT OČI!!!

rb
kuhinja?, 12.5. 2006, 08:42

GM, prosim ce lahko tudi ostalim zaupas sladke podrobnosti iz Plecnikove kuhinja in nam razsiris obzorja.

Držanič
Odgovor na retorično vprašanje Matevža Čelika, 12.5. 2006, 12:19

Kaj storiti za večjo prepoznavnosti in uveljavitev arhitekture v Slo?
1. Na kratki rok:
mejlanje relevantnih infotov na ministrstvo za šolstvo, zavod za šolstvo (morda bo komu potegnilo, da ni dosti izobraževalnih vsebin v osnovni in srednji šoli), na slo-veleposlaništva (da bo kdaj kakšen iz ambasade prišel na kakšen event, kjer sodelujejo slo-arhitekti), na urednike informativnih programov (ker dejanski carji v medijih so na info-programih, kultura je pa za mašilo, če ni drugega za objavit, sorry, tako je).
2. Kratki do srednji rok: Leta 2008 Slovenija predseduje EU. V tem kontekstu bo nekaj evrotov za različne programe, po možnosti mednarodne. Prav tako je eno čudo razpisov na Cultura 2000: treba je skreirati network in zadevo prijaviti (konec koncev, na tak sistem je bil financiran tudi Wonderland)
3. Na dolgi rok se pa zadeva rešuje samo tako, da se vsebine pripeljejo v osnovno in srednje izobraževanje - skratka, mejlanje in več obiskov na šolskih resorjih (saj itak najavljajo reforme srednjega šolstva) in tam priboriti kakšno šolsko uro.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Letošnji plečnikovi nagrajenci
>>Mikrolokacija in stik z naravo, intervju

Da bi vzpodbudili arhitekturni razgovor, so se na DAL odločili, da priredijo ogled nagrajenega hotela Sotelia. Ogled bo v četrtek 18. maja 2006. Odhod na ekskurzijo je ob 10.00 s Kongresnega trga v Ljubljani. Ogled hotela bo potekal pod vodstvom avtorjev. Prijave sprejemajo v pisarni DAL vsak delavnik med 10.00 in 12.00 uro (tel. 01 252 79 30) do zasedbe prostih mest.



na vrh