info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 5. 2006

Mikrolokacija in stik z naravo

Matevž Čelik
Enota je po lanski nominaciji za kopališče Termalia letos prejela Plečnikovo nagrado za hotel, ki so ga zgradili v neposredni soseski. Ustanovitelja Enote Dean Lah in Milan Tomac sta odgovorila na nekaj naših vprašanj o tem, kako sta se lotila nagrajene naloge. Pri razmišljanju o zasnovi novega hotela sta se soočila z velikim volumnom, ki ga je bilo potrebno umestiti v naravno okolje termalnega kompleksa v Podčetrtku. Razmišljanje o načinu oblikovanja volumnov v naravi je pripeljalo do fasadnih ploskev novega hotela, ki ob prihodu učinkujejo zelo scenografsko. Za dobro arhitekturo je po njunem mnenju pomembno veliko stvari. Predvsem pa to mora biti dejavnost, odprta med ljudi.

Žirija je izrazila zadovoljstvo nad tem, da je na razpis za Plečnikova odličja prišlo več predlogov kot prejšnja leta. Podatki pa kažejo, da je te arhitekture še vedno malo. Ali po vajinem mnenju nagrada dviguje nivo arhitekture v Sloveniji?
Dean Lah V principu je vsaka aktivnost za boljšo arhitekturo dobrodošla. Da iščemo in izpostavljamo dobro arhitekturo, prav gotovo lahko pripomore k višjemu kakovostnemu nivoju celotne produkcije. V Evropi imamo več držav, ki so se sistematično lotile promocije dobre arhitekture v širši javnosti. Le na tak način lahko dvigneš nivo. Plečnikova nagrada je prav gotovo ena od aktivnosti, ki ima potencial za to.
Milan Tomac Težko pa je verjetno pričakovati, da bi imeli 4000 kvalitetnih arhitektur na leto, če izdamo 4000 gradbenih dovoljenj. Pri nastajanju arhitekture je veliko igralcev in veliko različnih okoliščin. Pri dobri arhitekturi se mora poklopiti vse. Naročnik, lokacija, projektanti. In predvsem urbanizem, ki mora dopuščati. Imamo težave z nesmiselno predpisanimi čopi in dvokapnicami.
Dean Lah Arhitekturo je potrebno približati širši javnosti. Nikoli ni dobro, če prepričani prepričujejo prepričane. Vedno je dobro če strokovna izhodišča predstaviš širšemu krogu ljudi. Izmenjava izkušenj je pomembna.

Hotel Sotelia je del termalnega kompleksa, ki se je dograjeval skozi več različnih obdobij. Kakšna izhodišča sta si postavila v začetku znotraj tako heterogenega okolja?
DL Če govorimo o izhodiščih za Termalijo, smo se poskušali distancirati od obstoječega okolja. Čez dan igra vlogo ograje, ponoči ko njena okolica praktično izgine, pa postane regresivna in živahna. Pomembno je, da čez dan ne konkurira okolju in je diskretna. Pri hotelu je bilo najpomembnejše dejstvo, da je bila predvidena lokacija med dvema obstoječima hoteloma, kjer je bil edini preostali vizualni stik območja z gozdom, predviden volumen pa je bil gromozanski, večji od obeh obstoječih hotelov. Če bi postavili še en tako velik volumen, bi popolnoma prekinili stik term z okolico. Ves čas smo sledili misli, kako narediti ta velik volumen čim manjši, pri tem izkoristiti brežino, ki se vzpenja proti gozdu in tako doseči, da bi se nova zgradba zlila z okoljem.

Kakšen odnos sta zavzela do obstoječe grajene strukture?
DL V bistvu se nismo ozirali na obstoječo arhitekturo. Vidi se, da so sosednji objekti nastajali v različnih obdobjih in med njimi je težko potegniti rdečo nit. Mednje pa je bilo potrebno umestiti še eno arhitekturo. Lahko bi se odločili za tako glasno arhitekturo, da bi prevpila vse obstoječe, vendar smo bolj skušali iskati stik z okoljem v katerem bi stal novi hotel.
MT Bolj smo se navezali na naš prvi objekt v kompleksu, to je bazenski kompleks Termalija.
DL Termalijo smo videli kot začetek novih posegov. Nismo iskali vzporednic z obstoječimi arhitekturami. Za nas je bila pomembna mikrolokacija in stik z naravo.

S termami in hotelom je nastala prepoznavna scenografija v termah. Hotel v prostoru učinkuje zelo ploskovno, kot kulise postavljene pred gozd. Kaj sta želeli doseči s takšno zasnovo in oblikovanjem fasad?
DL Hotel je v resnici zasnovan zelo prostorsko. Na vhodu, kjer hotel vidiš bolj 2D in ga ne dojameš prostorsko, fasada predstavlja veliko površino in nimaš pravega občutka globine. Vendar smo upoštevali več principov. Ko se premikaš po prostoru vzdolž sprehajalne poti, ki se začenja pred hotelom, in hotel zagledaš s strani, je slika ravno obratna. Vidiš zelene strehe, ki se dvigajo iz terena, fasada pa se skrči na lesene lamele. Na vhodu morda res deluje zelo scenografsko. Računamo pa, da se bo s staranjem zgradbe to delno spremenilo.
MT Sama prostorska zasnova hotela uporablja oblikovalski prijem, ki ustvarja volumen z zarezami v terenu, ki se dvigajo iz tal. Rezultat tega so skoraj vzporedne ploskve, ki so postavljene ena za drugo in to dejansko daje občutek kulise. O tem pa nismo razmišljali kot o scenografiji temveč kot o načinu oblikovanja volumnov.

Ali v zasnovi stavbnih mas in oblikovanju detajlov iščeta kontinuiteto s principi ljubljanske šole za arhitekturo ali gre za nov pristop, ki sta ga razvila v toku svoje prakse?
MT Našega dela nikoli nismo dojemali in razumeli skozi določeno šolo. Smo vpeti v ta prostor, imamo svoje učitelje, reference in strokovne kolege s katerimi si izmenjujemo mnenja. Neposredno pa se ne navezujemo na rešitve slovenskih modernistov.
DL Jaz osebno ne verjamem, da v praksi lahko na tvoje delo vpliva samo določena šola in naj tudi ne bi. Stiki, ki jih imaš v svojem okolju so pomembnejši in ko se razgleduješ po svetu se razvijata tvoja praksa in tvoj pristop k snovanju arhitekture.
MT Zdi se nama zanimivo, da ta trenutek v Sloveniji nastaja veliko kvalitetne arhitekture in smo zaradi tega vsi bolj motivirani za delo. Ustvarja se inercija. Dejstvo, da več arhitektov uspe proizvajati dobro arhitekturo, vliva samozavest in prepričanje, da je mogoče zgraditi marsikaj. Res je, da je povojni slovenski modernizem marsikje deležen velikega občudovanja, vendar načrtno svojega dela prav gotovo ne povezujemo z njim.
DL Takrat so bili drugačni časi, arhitektura pa je vedno tudi odgovor na trenutno stanje v družbi.

Arhitektura naj bi se uveljavila tudi kot razvojna dejavnost za različne sektorje gospodarstva, v vajinem primeru turističnega. Kako nosilcem turističnega razvoja na podlagi vajinih izkušenj pri tem lahko služi sodobna arhitektura?
DL Delati arhitekturo za turizem je zanimivo. Za arhitekturo je turizem področje priložnosti. Naročniki tu pričakujejo eksperiment, pričakujejo novosti, razvoj, spremembe… Pričakujejo ustvarjanje novih svetov, nekaj česar še nismo videli… Narobe je, če se pri tem kar kopira svetove, ki jih poznamo od drugod. Si v situaciji, ko naročnik od tebe pričakuje kreiranje nečesa novega po drugi strani pa je lahko prepričan, da je to - recimo - gusarska ladja. Fenomen povezave arhitekture in turizma je zanimiv. Predvsem mora biti naročnik pripravljen na ustvarjanje novih svetov pogledati drugače.

Kakšno vlogo po vajinem mnenju pri ustvarjanju teh svetov igra lokalno in tradicionalno?
DL To je odvisno predvsem od programa posamezne turistične destinacije. To so lahko tudi umetni otoki, ki so trenutno v modi v Dubaju. Pri nas imamo predvsem lokacije, ki so zelo povezane z naravnim okoljem. Dobro je povezati nove programe z obstoječim okoljem precej širše od posameznega objekta, ki ga postavimo v prostor. Ta lahko služi kot generator za dejavnosti v okolici. Kopiranje tradicionalnih oblikovalskih vzorcev iz okolice pa ne pride v poštev. Programi, gabariti, dimenzije in intenzivnost sodobnega turizma so preveč drugačni.
MT Turistični objekti so tujki v okolju, predvsem programski. Hotel ob morju je težko nekaj avtohtonega. Pri zasnovi običajno uporabiš kaj lokalnega, denimo kamen. Nemogoče je samo nekajkrat povečati kakšno tradicionalno hišo in reči: zdaj je pa to hotel.

Enota izvaja tudi projekte na Hrvaškem. Je slovenska arhitektura zrela za prodor na druge evropske trge?
MT Arhitekt ki je sposoben zgraditi hišo v domačem okolju, jo je načeloma sposoben tudi drugje. Slovenski arhitekti imamo še vedno pretežno slovenske naročnike in ne prejemamo naročil od tujcev. Nimamo še pravega imidža. Arhitekti smo sposobni delati zunaj. Vprašanje pa je, če smo sposobni poslovno izpeljati takšne projekte, vzpostaviti mrežo lokalnih sodelavcev in podobno. To je zahteven del. Pri nas ni ekonomsko močnih birojev, ki bi lahko sami prodrli na tuje trge. Če bi midva delala nekje daleč, ne na Hrvaškem, bi morali tam vzpostaviti iste pogoje kot jih imamo tukaj.
DL Del posla je vezan na pisarno in ga je mogoče praktično opraviti kjerkoli, pomemben del pa je vezan na samo lokacijo. Gre za poznavanje lokalnih razmer, zato moraš vedno imeti lokalne sodelavce.

Torej menita, da imajo slovenski biroji konkurenčne načrtovalske metode, operativno pa še ne morejo konkurirati v tujini?
DL Če smo iskreni, moramo reči, da naše storitve niso ovrednotene enako, kot na zahodu. To se pozna tudi pri organizaciji arhitekturnih pisarn. Višji honorarji omogočajo tudi izboljšave pri zagotavljanju uslug in rast pisarne.

Danes naročnike še kako zanima, kakšen izdelek bodo dobili v roke. Jih zanimajo tudi eksperiment in drugačnost ali so bolj pragmatični?
DL Arhitekture brez naročnika ni. Naš naročnik je eksperiment dovolil in dopuščal tudi možnost napak. Dovolil se je prepričati tudi v stvari, v katere ni verjel. Tudi, ko ga v toku projekta nismo uspeli prepričati v določene stvari, nam je dal proste roke pri realizaciji naših rešitev. Res da z jasnim opozorilom, da za nas ne bo dobro, če se zmotimo. Vendar nam je dal možnost, da o rešitvah presodimo sami. To se mi zdi dobra lastnost naročnika.
MT Imeli smo tolerantnega naročnika, ki nas ni postavljal pred svoje estetske in oblikovalske preference.


Več:
>>Letošnji plečnikovi nagrajenci
>>Vrh na piramidi povprečja, komentar

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
fino, 10.5. 2006, 22:01

... uredu

karnel
Pogoji lokalnega in tradicionalnega ter urbanizem ob arhitekturi, 12.5. 2006, 09:38

Vprašanje: Kakšno vlogo pri ustvarjanju novih svetov igra lokalno in tradicionalno?
Odgovor: tako zaradi čuvanja avtohtonih značilnosti kulturne krajine ali že zgrajenega prostora s kulturno vrednostjo kot zaradi pomembnosti vsega tega za turistično privlačnost dežele na sploh bi bilo treba v krajini in v naseljih ustvarjati arhitekturno skladnost novega in starega - pa s tem ni rečeno, da je pri tem edina možnost samo kopiranje starih oblik in arhitektonskih elementov - gre za posluh, da se z novimi posegi ne razvrednoti obstoječih kvalitet - krajinskih ali urbanih, in tudi ne že zatečenih arhitekturnih .
Prav tak princip sta v bistvu uporabila avtorja nagrajene arhitekture in bila pri tem v vseh pogledih uspešna.
V nekaterih grajenih okoljih z bolj občutljivo zgodovinsko ali umetnostnozgodovinsko pomembno grajeno dediščino je pa treba posvetiti pozornost nerazvrednotenju le-tega s pazljivim odnosom do upoštevanja le-tega: v danem primeru je bil odnos do naravnega okolja bistveno bolj pomemben, v kakšnem naselju (z zgodovinsko tradicijo oz. že uveljavljenimi značilnostmi grajenega okolja) pa igra pomembnejšo vlogo odnos do grajene strukture - vsaj po vseh kulturnih merilih bi moral - pogoje glede tega bi pa moral opredeliti premišljeno zastavljen urbanizem, ki pri nas in v tujini predstavlja pravno podlago za umeščanje novih arhitektur in obenem igra vlogo zaščitnika interesov javnosti, obstoječega okolja ter njegovih prebivalcev in investitorjev ter varstva narave, okolja, kulturnih vrednot itd...
Vloga arhitekta oblikovanja prostora in umeščanja novih investicij v prostor je, da v fazi izdelave urbanističnih pogojev to vse z arhitekturnim posluhom vključi v dokument, nato pa je vloga arhitekta posameznega objekta, da se objektivno in strokovno postavljenim pogojem in merilom podredi, pa vendar ob tem razvije v okviru možnega vso svojo ustvarjalnost in inovativnost.
Ker niso vsi projektanti arhitekture (predvsem pa njihovi investitorji ne)dovolj zreli ali sposobni, da bi ustrezno v javno dobro reagirali na dane situacije ob izdelavi zasnov za nove gradnje, je treba situacijo regulirati tudi z dovolj domišljenimi urbanističnimi akti - s tem bi se tudi približali Evropi, kjer je to stalna praksa ter uveljavili ustavne pravice javnosti do pravnega reda (in varnosti vrednosti lastnine).


zgroženi občani
alibi za uzurpacijo urbanizma na račun arhitekture?, 12.5. 2006, 16:58

Če ima arhitekt popolnoma svobodne roke, bo pač delal v interesu investitorja, pri tem pa večinoma ne bo upošteval javnega interesa, tudi če ga ogrozi.
V imenu umetniške svobode arhitekta je danes v veljavi mnenje, da so urbanistična določila ozkosrčna, anahronizem, po nepotrebnem utesnjujoča in da je napredno in v duhu stroke, da se jih čimbolj na široko obide.
Tako stališče daje očitno alibi arhitektu, ki si je ob vznožju ljubljanskega grajskega hriba ob Grubarjevem kanalu privoščil izdelavo projekta, ki daleč presega urbanistične (pa tudi varstvene pogoje kulturne in naravne dobrine, ki so bili podlaga za urbanistični dokument) pogoje iz veljavnega prostorskega akta - vsaj po ogromni izkopani jami sodeč - pobrali so za potrebe nove gradnje pol hriba!!!
Ime "Groleger" bi moralo biti malo bolj pozorno do svojega renomeja, ne pa da se spusti v tako "tlako" investitorju - mimo vseh mer!!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Letošnji plečnikovi nagrajenci
>>Vrh na piramidi povprečja, komentar

Zdi se nama zanimivo, da ta trenutek v Sloveniji nastaja veliko kvalitetne arhitekture in smo zaradi tega vsi bolj motivirani za delo. Ustvarja se inercija. Dejstvo, da več arhitektov uspe proizvajati dobro arhitekturo, vliva samozavest in prepričanje, da je mogoče zgraditi marsikaj.





Milan Tomac in Dean Lah


Hotel Sotelia: Princip umestitve volumnov v prostor.


Hotel Sotelia: Princip umestitve volumnov v prostor.



na vrh