info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 5. 2006

Kaj bomo imeli pokazati čez dve leti?

Matevž Čelik
Slavnostnemu govorniku ob podelitvi Plečnikovih odličij, ministru Podobniku, smo po zaključku slovesnosti želeli postaviti dve kratki vprašanji o vladnih ukrepih za kakovostnejšo arhitekturo. Ker se je ministru po podelitvi odličij mudilo na enega pomembnih vladnih sestankov, smo mu vprašanja posredovali prek njegove vodje službe za odnose z javnostmi Darije Dolenc. Žal do danes nismo prejeli odgovora nanju.

V vprašanjih smo želeli izvedeti naslednje: Kako slovenska vlada namerava izkoristiti razpoložljive potenciale in know-how na področju arhitekturne produkcije v okviru gospodarskih in socialnih reform, glede na to, da je sodobna arhitektura v evropski uniji prepoznana kot eden razvojnih laboratorijev gospodarstva, predvsem za gradbeni, pa tudi turistični in druge sektorje? Ali ob dejstvu, da v Sloveniji še nimamo ustanove, kjer bi bile vsej javnosti na voljo informacije in možnosti za seznanjanje s prednostmi sodobne arhitekture in razvojnimi priložnostmi v okviru načrtovanja prostora, slovenska vlada načrtuje kakršnekoli aktivnosti za ustanovitev arhitekturnega centra - nacionalne arhitekturne hiše? (primer: sosednja Avstrija ima Arhitekturne hiše v vseh zveznih deželah)

Minister je v govoru med drugim napovedal, da bomo "z jasno vizijo prostorskega razvoja, izdelano arhitekturno politiko ter dobro zakonodajo in prenekaterimi zgledi tudi na strokovnem srečanju o arhitekturnih politikah, ki ga bomo organizirali v okviru našega predsedovanja EU čez dve leti, v vzdušju sodelovanja imeli kaj pokazati."

Ministrstvo že tri četrt leta napoveduje, da bo sprejeta "dobra zakonodaja", ki bo zamenjala še svežo zakonodajo prejšnje vlade, s katero nismo bili nikoli povsem zadovoljni, vendar njenih pozitivnih in negativnih učinkov še ni bilo mogoče realno izmeriti. V tem trenutku največjo težavo predstavlja dejstvo, da številni pripravljalci novih občinskih prostorskih razvojnih strategij ne vedo, kako načrtovati naprej. V želji, da občine ne bi obtičale v razvojni sivi luknji, nadaljujejo delo na občinskih prostorskih aktih po veljavni zakonodaji. Ob tem pa upajo, da doslej porabljen davkoplačevalski denar zaradi ponovnega spreminjanja zakonov ne bo vržen stran. Namesto "jasnih vizij prostorskega razvoja" se zaenkrat dogaja predvsem taktiziranje v pričakovanju novega zakona.

Zasebni in javni investitorji ter načrtovalci več kot o vsebini zakona, razmišljajo o tem, kdaj bomo končno imeli zakon, po katerem bodo lahko opravljali svoj posel. Namesto nenehnih sprememb si večina želi predvsem stabilnih okvirov za svoje delo. Ti so najboljše zagotovilo, da bomo čez dve leti imeli res kaj pokazati.


Več:
>>Ministrov govor ob podelitvi Plečnikovih odličij

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Miran Gajšek
Brez naslova, 16.5. 2006, 18:36

1. Jasne vizije prostorskega razvoja v Sloveniji žal pač ni. Strategija prostorskega razvoja RS, ki je bila narejena pred par leti je preveč neuravnotežena, ker je prevladala varovalna doktrina načrtovanja; sicer je dobro je, da je tretjina države zaščitene, slabo je, da država ne ve, kje so lokacijske danosti in vrednosti primerne za razvoj v ostalih dveh tretjinah, vključno z morskim akvatorijem. Enako je na regionalni ravni. Pred zaključkom je nova generacija Regionalnih razvojnih programov 2007 - 2013, Ministrstvo za okolje in prostor pa bodisi ne sprejme v fazo osnutka že narejenih Regionalnih zasnov prostorskega razvoja bodisi ne dovoli izdelavo novih RZPR! Za primer si oglejmo novo generacijo RRP 2007 - 2013, krepko podprtih z regionalnimi prostorkimi strategijami in/ali plani v starih članicaj unije, (npr. v Veliki Britaniji).
2. Kar se tiče predloga nove prostorske zakonodaje je med ostalim bolj ali manj jasno, da bo že tekoče postopke priprave občinskih prostorkih aktov podaljšala za približno eno leto. Nujne so tri točke. Takoj je potrebno sprejeti interventni Zurep, ki bo razrešil nekej temeljnih dilem oziroma napak veljavnega Zurep-a. Kot drugo je potrebno sprejeti dejstvo, za je Zurep sistemski zakon. Kot tretje je potrebno takoj začeti z delom na sistemskem Zurep-u z usposobljenimi strokovnjaki.
3. V Slovenije je reforme potreben predvsem sistem urejanja prostora.
4. Do časa predsednikovanja Uniji je še 18 mesecev. Kaj bo v resnici narejenega, ali bo le "kozmetika", kot je bila za predsedovanje OVSE.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Ministrov govor ob podelitvi Plečnikovih odličij


na vrh