info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 5. 2006

Arhitekturni epicentri v AML

Uredništvo
Arhitekturni muzej vabi predavanje dr. Petre Čeferin z naslovom Finska, čudežna dežela: arhitekturni epicenter se premakne daleč na sever. Predavanje bo v torek, 16. 5. 2006, ob 19. uri v Arhitekturnem muzeju Ljubljana. Predavanje je del cikla predavanj Arhitekturni epicentri. Program predavanj je pripravil Zavod ARK, odvijala pa se bodo letos in prihodnje leto v AML.

V petdesetih letih je bila Finska komaj omenjena v kanonskih zgodovinah o moderni arhitekturi in z izjemo Alvarja Aalta in Eliela Saarinena so se finski arhitekti le redko pojavljali v mednarodnih arhitekturnih publikacijah. Ko je bila prva pregledna razstava finske arhitekture predstavljena v Londonu leta 1957, je angleški kritik Roger Coleman celo izjavil, da ni vedel, da sploh obstajajo še drugi finski arhitekti poleg Aalta. Šest let kasneje si kaj takega ne bi upal izjaviti. Ob razstavi finske arhitekture v Pragi so lokalni kritiki brez zadržkov, kot nekaj povsem samoumevnega, ponavljali, da Finska "igra eno od vodilnih vlog v razvoju svetovne arhitekture" in leto kasneje, ko je bila naslednja razstava predstavljena v Parizu, so pariški dnevniki Finsko imenovali nič manj kot "sveto deželo arhitekture".

Predavanje obravnava obdobje med londonsko in pariško razstavo, v katerem se je postopno kristalizirala podoba finske arhitekture in Finske kot domovine najbolj sodobne arhitekturne produkcije. Obravnava dve osrednji vprašanji: prvič, kako je prišlo do tega obrata, kakšni procesi so potekali in katerim pogojem je moralo biti zadoščeno, da je Finska lahko postala prepoznana kot nov arhitekturni epicenter. In drugič, kakšne posledice in učinke je imela ta mednarodna proslavitev (ki jo je vztrajno podpirala država) za državo, arhitekte, lokalno arhitekturno kulturo in arhitekturo. Arhitektura je tu razumljena kot ena tistih disciplin, ki se mora za ohranjanje izrazne moči vedno znova vzpostavljati s preseganjem obstoječega.

Arhitektka doc. dr. Petra Čeferin je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Na Univerzi za tehnologijo v Helsinkih je dosegla naziv Master of Architecture in Licenciate in Science and Technology. Doktorski študij je nadaljevala v okviru Fakultete za arhitekturo in Fakultete za humanistične študije v Helsinkih ter Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, kjer je leta 2003 doktorirala. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z vprašanji konstrukcije podobe arhitekture, vplivom medijev na arhitekturo in z vprašanjem možnosti vzpostavitve avtonomnosti arhitekture. Je avtorica knjige Constructing a Legend (SKS Publishing, Helsinki 2003) in odmevne istoimenske razstave, postavljene ob petdesetletnici Muzeja finske arhitekture v Helsinkih. Je dopisnica revij A10 (Nizozemska), ARK-Arkkitehti (Finska), Oris (Hrvaška / Slovenija) in urednica posebnih številk revije Hiše (Slovenija) ter avtorica številnih kritičnih člankov na temo promocije moderne arhitekture in sodobne arhitekturne produkcije. Živi in dela kot samostojna arhitektka in raziskovalka v Ljubljani.

Arhitekturni epicentri
V 20. stoletju je opaziti tendenco, da se pozornost arhitekturnih medijev, kritikov in posledično zainteresirane javnosti za določen čas usmeri na eno ali več lokacij – naj bodo to mesta, regije ali države – ki jih prepozna kot kraje najboljše arhitekture. V medijih so ti kraji predstavljeni kot »odkritja« in arhitektura, ki tam nastaja, kot pravi odgovor na zahteve tega trenutka in hkrati logična posledica lokalnih naravnih pogojev, lokalne kulture ter nadaljevanje lokalne tradicije arhitekture.

V petdesetih letih je bila tako odkrita čarobnost brazilskega modernizma; v šestdesetih se je naenkrat svetu razkrila poetična moč finske arhitekture; v devetdesetih se je pogled arhitektov in kritikov preusmeril na Barcelono in njene bisere sodobne arhitekture, ki imajo globoke korenine v tradicionalni katalonski arhitekturi. Približno istočasno se je pojavil in prepoznal SuperDutch kot pravi odgovor na zahteve tistega trenutka. V tem procesu navdušenja nad izbranim arhitekturnim fenomenom objavljajo knjige, organizirajo razstave, pišejo promocijske članke in kritične analize, organizirajo ekskurzije in pod žaromete postavljene stavbe, lokacije in kar cele države postajajo za arhitekte absolutna referenca – vsaj za nekaj časa, dokler jih ne nadomestijo nove lokacije, nova odkritja.

Izhodišče predavanj je teza, da se nek kraj nikoli ne znajde v središču pozornosti zgolj kot posledica dejstva, da je tam veliko kvalitetne arhitekture, ki je nastala kot logična posledica vnaprej danih lokalnih pogojev. To je rezultat (vsaj do neke mere) načrtovanega projekta, oziroma izpolnitve nekaterih ključnih pogojev, med katerimi so mnogi arhitekturi povsem zunanji in nimajo neposredne zveze ne s projektiranjem, ne z gradnjo.

Namen predavanj je postaviti pod drobnogled sedem takih lokacij - arhitekturnih epicentrov in kritično razgrniti pogoje, zaradi katerih je arhitektura teh lokacij bila prepoznana kot arhitektura določenega trenutka in hkrati ugotoviti, zakaj je postopno izgubila ta privilegiran položaj. Zakaj sta bili Brazilija ali Mehika arhitekturna epicentra v petdesetih letih, zakaj Finska v šestdesetih, ZDA in Švica v osemdesetih, Barcelona v devetdesetih, zakaj Nizozemska ob koncu 20. stoletja – in zakaj to niso več? Predzadnje predavanje bo obravnavalo Slovenijo in njene (ne)možnosti vzpostavitve kot enega naslednjih arhitekturnih epicentrov. Drugo ključno vprašanje teh predavanj je, kakšne učinke ima oblikovanje določenega kraja kot arhitekturnega epicentra na arhitekturo kot avtonomno disciplino ali kaj se zgodi z arhitekturo, ko začne služiti nekim zunanjim ciljem, kot so promocija države, konstruiranje arhitekturne podobe ali izpolnitev izbranega arhitekturnega izraza.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>www.aml.si

Arhitekturni epicentri
Predavanja 2006-2007

Finska, 1950–1960
Finska, čudežna dežela: Arhitekturni epicenter se premakne daleč na sever

doc. dr. Petra Čeferin, arhitektka
Zavod ARK – Inštitut za arhitekturo in kulturo, Ljubljana, Slovenija
Arhitekturni muzej Ljubljana, 16. maj 2006, 19.00

Mehika in ZDA, 50. in 70. leta
Konstrukcija moderne arhitekture v Mehiki in izven njenih meja: Politika preteklosti

prof. dr. Keith L. Eggener, umetnostni zgodovinar
Department of Art History and Archaeology, University of Missouri - Columbia, ZDA
Arhitekturni muzej Ljubljana, 13. junij 2006, 19.00

Brazilija, 1940–1950
Brazilija gradi: Od ministrstva za izobraževanje do Brasilie

prof. dr. Hugo Segawa, arhitekt
Departamento de Arquitetura e Urbanismo da Escola de Engenharia de São Carlos da Universidade de São Paulo, Brazilija
Arhitekturni muzej Ljubljana, 2. oktober 2006, 19.00

Nizozemska, od 1990 do danes
prof. Bart Lootsma, arhitekt
ETH Zürich / Studio Basel, Švica; Institut für Architecturtheorie und Baugeschichte, Universität Innsbruck, Avstrija
Arhitekturni muzej Ljubljana, 14. november 2006, 18.00

ZDA, 80. leta
Arhitektura in politika Reaganovega obdobja

prof. dr. Mary McLeod, arhitektka
Columbia University, New York, ZDA
Arhitekturni muzej Ljubljana, januar 2007

Španija (Barcelona), od 1990 do danes
Barcelona v devetdesetih letih

prof. José Luis Echevarría, arhitekt
Institute d'Arquitectura avançada de Catalunya, Barcelona, Španija
Arhitekturni muzej Ljubljana, februar 2007

Slovenija, 2007
Formula nova Ljubljana

Boštjan Vuga, arhitekt
Sadar Vuga Arhitekti, Ljubljana, Slovenija
Arhitekturni muzej Ljubljana, marec 2007

Pogled s strani
prof. dr. Rado Riha, filozof
Filozofski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenija
Arhitekturni muzej Ljubljana, april 2007

Nekateri naslovi predavanj bodo objavljeni naknadno.
AML so pridržuje pravico do sprememb seznama predavanj.




Woldemar Baeckman, Vila Sjöberg, Korso, Vantaa, 1957
Foto: Heikki Havas, 1959, arhiv MFA



Alvar Aalto, Hiša kulture, Helsinki, 1952–1958
Foto: Heikki Havas, arhiv MFA


na vrh