info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
16. 5. 2006

Novogradnje v historičnih mestnih jedrih

(delovno besedilo, ki ga pripravlja skupina umetnostnih zgodovinarjev)
V zadnjem času smo bili priča številnim novogradnjam, ki urbanistično grobo posegajo v podobo prenekateruh starih delov mest, zato v članku odpiramo širše zastavljeno javno razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno pri posegih v historičnih jedrih slovenskih mest. Za uvod v razpravo in lažje presojanje o ustreznosti nekaterih v nadaljevanju predstavljenih konkretnih primerov, si najprej osvežimo spomin na UNESCO-vo resolucijo o vključevanju sodobne arhitekture v skupine historičnih stavb – za tiste, ki je ne poznajo ali pa jo ne razumejo najbolje, naj glavne točke resolucije naštejemo v prevodu:

1. Vključitev sodobne arhitekture med skupine starih zgradb je dopustna le, v kolikor urbanistični načrt za tisti predel računa na vključitev obstoječega tkiva kot okvira za njen nadaljnji razvoj.

2. Takšna sodobna arhitektura, ki načrtno uporablja novo tehnologijo in materiale, bo ustrezna za staro okolje, ne da bi škodovala njegovim strukturnim in estetskim kvalitetam, le, če se mu primerno prilagodi s svojo gmoto, obsegom, ritmom in videzom.

3. Avtentičnost zgodovinskih spomenikov ali stavbnih skupin mora biti osnovni kriterij in izogniti se je treba vsakršnemu posnemanju, ki bi prizadelo njihovo umetnostno in zgodovinsko vrednost.

4. Revitalizacija spomenikov ali stavbnih skupin s tem, da se zanje najde nova namembnost, je legitimna in priporočljiva, seveda le, če nova raba ne znotraj ne zunaj ne prizadene niti njihove strukture niti njihovega značaja kot celote.(1)

Po pričakovanju se najbolj absurdne stvari dogajajo prav v prestolnici. Projekt novega Kolizeja (Neutelings Riedijk Architects), po katerem naj bi v nasprotju z vsemi predpisi porušili zaščiten objekt in na njegovem mestu zgradili stavbo, ki bi s svojo višino in volumnom prekosila vse ostale v mestu, je k sreči zamrznjen in lahko upamo, da na tej lokaciji ne bo uresničen.

Manj sreče je imelo Krakovo, kjer je bila zgrajena stanovanjska hiša Gradaška; arhitektura kot taka ima določene kvalitete, vendar pa locirana ob nabrežju Gradaščice prerašča sosednje stavbe in zakrije pogled s trnovskega mostu na ljubljanski grad, s svojim volumnom – gre za ogromen, prostorsko komajda kaj razčlenjen steklen kvader – pa predstavlja grozljiv tujek v spomeniško zaščiteni predmestno-vaški zasnovi Krakova. Le nekaj metrov stran lahko najdemo veliko boljšo arhitekturno rešitev, nič manj »moderno« hišo XXS (Dekleva Gregorič arhitekti), ki ji kljub uporabi novih, neposrednemu okolju tujih materialov zaradi upoštevanja posebnosti okolja uspe ustvariti prijazen dialog s sosednjimi hišami. Trenutno najbolj aktualno ljubljansko gradbišče je nova stavba Šumija v samem središču mesta, okoli katere se zapleta že od natečajnega izbora projekta leta 1995. Javnost je namreč ves čas gojila jalovo upanje, da bo novogradnja uspešno vključila fasado stare historistične stavbe s konca 19. stol. in s tem ohranila neokrnjena razmerja do bližnje Drame in uršulinskega samostana s cerkvijo, zastekljena stranica, ki je gledala proti Kongresnemu trgu, pa je že takrat sprožila val protestov in realizacijo projekta ustavila. Proti gradnji novega stavbnega kompleksa se je večkrat javno odzval Urbanistični svet za Ljubljano (glej www.trajekt.org): ostre proteste so izrazili zlasti ob zadnji, samovoljni spremembi že odobrenega projekta, ki je stavbi spremenila namembnost, jo zvišala, spodnje dele ulične fasade pa skoraj neprodušno zaprla, tako da bosta ob tako oblikovanem mastodontu uršulinska cerkev in Drama delovali kot pritlikavki. Bosta, kajti z dovoljenjem spomeniškovarstvene službe, ki je morala poklekniti pod težo raznih pritiskov, o stari Šumijevi stavbi ni več sledu.

Da je celo vsesplošen upor proti največkrat dobičkaželjnim investitorjem že vnaprej obsojen na propad, nam dokazuje primer soseske pod Malim gradom v Kamniku, kjer je namesto mestu prijazne četrti nastal predimenzioniran konglomerat streh in frčad, ki pokvarijo tipičen pogled na mesto z južne strani. Po drugih krajih v Sloveniji lahko kot primer neustreznega oblikovanja omenimo prizidek k celjskemu Narodnemu domu, katerega soinvestitor je celo Servis skupnih služb vlade RS: očitno so spregledali, da bo objekt stal neposredno ob najpomembnejšem profanem gotskem spomeniku na Slovenskem, mestnem gradu grofov Celjskih, ki je v fazi obnove. Da je v istem kraju mogoče delati tudi drugače, pričajo npr. bančni stavbi na Prešernovi ulici, »Narodna banka« Edvarda Ravnikarja in Celjska banka ob frančiškanski cerkvi Miloša Bonče, pa tudi najnovejša, poslovno-stanovanjska stavba Maksimilijan, kjer se je arhitekt Nande Korpnik v spodnjem delu prilagodil obstoječim linijam mestnih ulic, visoko nad tlemi pa je zadnji dve nadstropji v kontrastnem materialu izpeljal v bolj drznih linijah.

Ljubitelje beneške arhitekturne dediščine sta presenetili od lanskega leta v gradbene odre odeti stavbi Armerije in Foresterije v Kopru in sprožili ugibanja o usodi enega od najpomembnejših arhitekturnih in urbanističnih spomenikov v zgornjejadranskem prostoru.


>>nadaljevanje

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

GM
BOG NAM POMAGAJ!!!, 16.5. 2006, 17:54

TEŽKA ROKA!!!! ..... MLADIH ARHITEKTOV.....

Anonimnež
Brez naslova, 22.5. 2006, 14:22

Priporočam vsem - predvsem mladim arhitektom s "težko roko", da se udeležijo predavanja na UI v sredo 24.5.06 ob 17h, predavala strokovnjakinja iz Anglije na temo pravilnega vključevanja v obstoječa grajena t5kiva...

Anonimnež
Brez naslova, 25.5. 2006, 12:10

Nazalost to predavanje ni izpolnilo mojih pricakovanj. Da nam profesorica iz Anglije predava o Plecnikovih delih... Malo ponizujoce. pogresal sem malo vec sodobnih projektov in primerjav.

Mateja Kavčič
Brez naslova, 15.6. 2006, 09:52

V celoti podpiram

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Novogradnje v historičnih mestnih jedrih, nadaljevanje

(1) UNESCO-va resolucija o vključevanju sodobne arhitekture v skupine historičnih stavb je bila sprejeta na tretjem simpoziju generalne skupščine ICOMOS-a v 30. junija 1972 v Budimpešti. Naštete točke se v originalu glasijo:

1. The introduction of the contemporary architecture into ancient groups of buildings is feasible in so far as the town-planning scheme of which it is a part involves acceptance of the existing fabric as the framework fot its own future development.

2. Such contemporary architecture, making deliberate use of present-day techniques and materials, will fit itself into an ancient setting without affecting the structural and aestethic qualities of the latter only in so far as due allowance is made for the appropriate use of mass scale, rhythm and appearance.

3. The authenticy of historical monuments or groups of buildings must be taken as a basic criterion and there must be avoidance of any imitations which would affect their artistic and historical value.

4. The revitalization of monuments and groups of buildings by the finding of new uses for them is legitimate and recommendable provided such uses affect, whether externally or internally, neither their structure nor their character as complete entities.





V gradbene odre odeti stavbi Armerije in Foresterije v Kopru bosta skupaj z novo dograjenim delom v ozadju sedež novega rektorata Primorske Univerze.


Vizualizacija novega dela rektorata na zadnji strani. (www.plusminus30.si)
na vrh