info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
16. 5. 2006

Nova raba praznih šolskih površin

Matevž Čelik
Demografske spremembe tudi v načrtovanju prostora odpirajo mnogo neprijetnih vprašanj, ki se jim v prihodnosti ne bo mogoče izogniti. Po podatkih statističnega urada v Sloveniji vsako leto zapremo dve osnovni šoli, število osnovnošolcev pa se je v desetih letih zmanjšalo za več kot 50.000.

Vprašanje je seveda kaj bomo storili s tistimi šolskimi objekti, ki so že prazni in kako ravnati s šolami, v katerih se število otrok manjša in razredi ostajajo prazni. Vsekakor bo potrebno pripraviti določeno strategijo, kako na smiselen način še naprej uporabljati izpraznjene prostore v dobro družbe. Šole so praktično zgradili davkoplačevalci s svojim denarjem z namenom vzgojiti nove generacije odgovornih in sposobnih državljanov. Prav nove generacije pa se bodo prisiljene še temeljiteje soočiti z vprašanji nove rabe dela šolskih površin. Prazne razrede v šolah je mogoče uporabiti za različne namene: otrošeko varstvo, za nevladne organizacije, ki izvajajo programe pomembne za lokalno skupnost, podjetniške inkubatorje... Šolska igrišča pa lahko ponovno oživijo kot javni športni parki.

Del teh vprašanj se nanaša tudi na zemljišča, ki so bila v starih prostorskih aktih rezervirana za nove šole in jih v novih razmerah država in občine več ne potrebujejo. Ob pripravi novih prostorskih aktov je to prav gotovo eno od pomembnih vprašanj, s katerimi se bodo morali odgovorno soočiti politiki, prostorski načrtovalci in druga zainteresirana javnost.

Časopis Finance danes poroča o primeru v Dravljah v Ljubljani, kjer je bila zelenica sredi kompleksa stanovanjskih blokov v skladu z zazidalnim načrtom iz leta 1982 namenjena gradnji osnovne šole za približno 540 otrok. Mesto zemljišča za šolo ne potrebuje več, z vprašanjem, čemu ga nameniti v tem primeru pa se tudi ni temeljiteje ukvarjalo.

Po dokapitalizaciji Gospodarskega razstavišča z omenjenim zemljiščem se je to znašlo na trgu nepremičnin. Trenutno je v rokah Lesnine Inženiring in na njem naj bi kmalu zrasle tri 18-nadstropne stolpnice s približno 480 stanovanji. Kot poroča Vesna Vukovič v Financah, so Lesnina Inženiring in mestni urbanisti že pripravili predlog sprememb prostorskih aktov. Potrebno ga je uskladiti še med posameznimi oddelki mestne občine in potem bo zrel za uvrstitev na dnevni red mestnega sveta.


Več:
>>Pozabljena zelenica dober posel za Lesnino Inženiring, Finance 16.05.2006
>>V Dravljah bodo zrasle 18-nadstropne stolpnice, Finance 16.05.2006

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 16.5. 2006, 22:06

Upam, da se bo stroka ob javni razgrnitvi dokumenta kaj bolj angažirano udejstvovala - problemi so bodoča gostota, pomankanje strokovnih podlag na nivoju Dolgoročnega plana, ki bi obdelale nove zahteve naselitveno, prometno, okoljevarstveno, krajinsko pojavno, itd..

Anonimnež
Brez naslova, 16.5. 2006, 22:11

Objavljena fotomontaža ne zagotavlja kašne dobre prostorske simbioze med grajeno okolico (pritlični objekti) in novimi mega stolpnicami - ni primernih odmikov, ni zelenih tamponov, vizualnih cezur, itd... - že zopet vse en sam biznis, arhitekti so pa samo v vlogi "krojača obleke" novih objektov - ne pa sooblikovalci in sourejevalci funkcionalne in humane prostorske ureditve

Marjan
Prostorska simbioza, 16.5. 2006, 22:49

Kaj pa je pravzaprav prostorska simbioza? Odmiki, cezure in zeleni tamponi? Potemtakem tudi pritlični objekti ne zagotavljajo nobene prostorske simbioze. Če je prostorska simbioza še več takšnih pritličnih objektov... hvala. Tako redka pozidava ima za mesto ogromno slabosti: kilometre drage infrastrukture, nerentabilen javni prevoz zaradi premalo ljudi... Primerna gostota je eden od parametrov funkcionalnosti in humanosti. Dejstvo, da bodo Dravlje zaživele s 1000 novim stanovalci bo tudi priložnost, da v tem delu mesta zaživijo nove dejavnosti. Stroka bi morala angažirano podpreti ta projekt!

maja
prostorska simbioza II., 17.5. 2006, 09:35

Ker na presojo mestnih urbanistov očitno ni za računat, si res želim, da bi vsaj ambiciozni arhitekti malo manj gledali po tujih revijah in malo več po prostoru, po katerem pustošijo.
Tudi jaz se strinjam z večjo gostoto pozidave v mestu, dvomim pa, da je življenje v 18-nadstropni stolpnici sredi polja (zgleda kot nekje v Minsku) res želja kakšnega meščana- za investitorja pa ne dvomno....


Artur Olaj
Stroka je skupek parcialnih privatnih inetresov :-(, 17.5. 2006, 10:04

Namesto uvoda

Kakšno vlogo lahko v takih primerih odigra stroka je vprašanje, ki si ga moramo najprej zastaviti. Odgovora nanj žal ne bomo našli. Kdo drug, če ne "MESTO", mora že pri pripravi takšnih "mega" idej upoštevati načela etičnosti pri opravljanju svoje funkcije. Funkcije, ki naj bi zagotavljala bivalno kulturo v prostoru. No, vsaj to, če že kaj drugega ne...

Tako pa se pač dogaja, da se (v zadnjem času je med drugim na udaru tudi prostor ob Celovški cesti) v prostoru kljub "nadzoru" mesta zelenice spreminjajo v garažne hiše na mestu bivših funkcionalnih zemljišč posameznih blokov in stolpnic (Trg komandanta Staneta), na prostoru, ki je z veljavnimi prostorskimi akti že določen za gradnjo trgovskih središč ipd. (bojda jih imamo pri nas že preveč - resda tudi npr. avtomobilov pa zato še ni zaprto mestno središče...) pa mestni svetniki izglasujejo, da se dotični center na tem mestu pač ne more zgraditi in nenazadnje zaradi nezainteresiranosti ali bognedaj nespretnosti (tej smo bili priča tudi pri Trgu republike), se mesto "odpove" zemljišču v Dravljah, saj šole tako ali tako ne rabimo...kaj bi potem s tem zemljiščem sploh počeli, kajne. In ga, to pravico ima, odproda. Najboljšemu ponudniku. Ali pač že komu.

Umestna bi bila vsaj sprememba prostorskih aktov in VKLJUČITEV STROKOVNIH ARGUMENTOV, ki bi določili kaj pravzaprav ta prostor potrebuje in kaj prenese. Nenazadnje bi že samo s tem zemljišče "oplemenitili" za vsoto, ki jo npr. država potrebuje za nakup operacijskih miz na Onkologiji. In to dvakrat toliko! (zgolj za primerjavo, se opravičujem).
Pa vendar je zadevo lažje samo prodati kot pa se ubadati še z dodatnimi "mukotrpnimi" postopki.

Stroka bi lahko torej nastopila le pri spremembi prostorskih aktov. Vendar v tem primeru to ne bo potrebno. Prostorski akt bo pisan na kožo investitorju.
Smo pač v dobi neo-kapitalizma.

Se pa med drugim sprašujem kam bodo otroci iz teh 480 novih stanovanj hodili v šolo? Ali jih v teh stolpnicah ne bo?!...


Marjan
Prostorska simbioza III, 17.5. 2006, 11:04

Življenje v 18 nadstropni stolpnici je lahko prav prijetno... res. Poznam stanovanja na Bratovževi ploščadi in v BS3. Človek uživa v krasnem razgledu, hrup ceste je odmaknjen nekje spodaj. Ponavljam, da se mi v Dravljah za prostorsko simbiozo zdijo bolj problematične vse enodružinske hiše z nenavadnimi prizidki in nadzidavami. Prikazane stolpnice pa me bolj spominjajo na Acapulco, kot na Minsk... Mogoče imajo nekateri težave s slabimi asociacijami...

maja
pojasnilo Marjanu, 17.5. 2006, 13:11

Ne gre za stolpnico kot tako, tu so okusi različni, ampak za njeno umestitev v prostor- ta pa je žal taka kot bi jo izrezal iz centra Acapulca in prilepil v Minsk.

Marjan
Pojasnilo Maji, 17.5. 2006, 14:25

...ampak tudi enodružinska hiša zraven je taka, kot bi jo izrezal iz Uroševca in prilepil v Dravlje. Arhitektura je vedno nasprotje narave, tujek sredi zelenja. Menda pa je pod stolpnicami predviden park, ki bo prav lepo umeščen v prostor.

Marko Peterlin
gostota je že v redu, 17.5. 2006, 14:51

Minska ne poznam, Acapulca žal tudi ne. Vem pa, da imajo tudi Dubai, Bangkok, Barcelona, Bratislava in druga "generična mesta" res podobne projekte, samo (1) v okviru developmentov ogromnih območij, ne ene parcele, in (2) tiste, ki jih poznam ne bi ravno izpostavljal kot vzor dobrega urejanja mesta, čeprav je bivanje v 15. nadstropju lahko prav prijetno.

Sem sicer zagovornik gostote v mestu, predvsem kadar novi prebivalci predstavljajo dodatne stranke mreži lokalnih storitev in potencialne uporabnike javnega potniškega prometa. V omenjenem primeru me moti oddaljenost od (obstoječega ali morebitnega bodočega) visokozmogljivega JPP - Celovška kot zelo verjetna trasa mestne železnice je predaleč, gorenjska železnica tudi - ter internalizacija skupnih komunikacij - ljudje v javnem prostoru ulice so z ekonomskega in socialnega vidika koristni, na hodnikih stolpnic pa so z ekonomskega vidika mrtev potencial, s socialnega pa problem.


Maja_S
prostorske razsežnosti stanovanja, 17.5. 2006, 15:42

Nekje pozno jeseni leta 2004 je bila ideja te gradnje predstavljena šišremu avditoriju na "stanovanjski konferenci" v izvedbi UI-ja. Od takrat je ostala v spominu predvsem "izjemna" predstavitev razlogov za tipološko rešitev. Malodane iz značilnosti prostora naj bi avtorji izvedli potrebo po visoki gradnji in jo začinili z idejo o parku, ki bo urejen za nove prebivalce. Park naj bi bil kompenzacija za bivanje v stolpnici in dodana vrednost.
Nič ni bilo slišano o problemih bivanja v tovrstnih objektih, nič o kohabitaciji z obstoječo sosesko, z značilnostmi rabe prostora in morebitnimi današnjimi potrebami in še najmanj o spremljajočih programih. Ideja, da bodo številni novi stanovalci vplivali na funkcionalno pestrost tega mestnega predela, je želja brez stvarne podlage.
Še ena novogradnja v nizu prizadevanj za zadovoljitev stanovanjskega trga. Kaj več je trenutno težko pričakovati. Na trgu gre vse za med, s promocijsko šminko in tudi brez.
Stanovanje v večstanovansjkih objektih smo v Sloveniji v zadnjem desetletju postavili v vlogo, ki nikakor ne prispeva k gradnji mesta v plemenitem smislu prepleta funkcij in s tem smisla bivanja "skupaj".
Menim, da gre za tri probleme:
-


Maja_S
dalje, 17.5. 2006, 15:58

- odnos do bivanja v bloku, večstanovanjskem objektu, ki velja za manj želenega, manj dobrega in vrednega ter posledično začasnega /dokler se ne zgradi hiše/
- zanikanje pomena značilnosti obstoječega urbanega tkiva in s tem odgovornosti novogradenj, da vključijo rešitve, ki presegajo potrebe novih prebivalcev /iokacijski kriteriji/
- poenostavltev vsebine novogradnje, ki preprečuje zagotavljanje kakovostnih urbanističnih rešitev in razovj polne kakovsti nove gradnje/.

Kaj lahko storimo prostorski načrtovalci? Glasno in janso opozarjamo na probleme, ki jih tovrstna gradnja prinaša. In t sta na dolgi rok med drugim gotovo tudi degradacija kakovosti bivlanega okolja in posredno zmanjševanje vrednosti nepremičnin. Z vidika prostora kot skupne in omejene dobrine torej narodnogospodarska škoda.


Anonimnež
Brez naslova, 17.5. 2006, 21:52

mogoče bo pa mesto vključeno v proceduro investiranja in bo na lokaciji omogočena interventna stanovansjka gradnja - mogoče tudi za državni stanovanjski sklad?
V 18 nadstropjih skupaj natlačenih stolpnic bo veliko stanovanj na sorazmerno majhni parceli - rezultat: nizka cena m2 - velika javna korist???
V nasprotnem primeru pa samo velika zasebna korist!!!


Anonimnež
Brez naslova, 17.5. 2006, 21:54

kaj je simbioza?
piše v slovarju!
prostorska simbioza = simbioza različnih prostorskih pojavnosti - s pozitivnim predznakom


alenka
neznosna lahkotnost poseganja v prostor, 18.5. 2006, 11:56

Članek in vsi komentarji ne veljajo samo za opisani primer. Tudi v drugih urbanih okoljih Slovenije se dogajajo identične odločitve: »flikanje » urbanizma od parcele do parcele. Kaj še pa lahko urbanisti sami odločamo in priporočamo? Kdo pa so urbanisti? Kapital in politika!!!

Urbanisti, prostorci in vsi ostali moramo imeti licence, se nenehno izobraževati, dokazovati, imeti reference, na občinah pa so tisti, ki odločajo, prostorsko nepismeni in gluhi. Na urejanje prostora se vsak spozna.

Primer izven Ljubljane: na lokaciji zapuščenega vrtca, na površini ca 3000m² med enodružinskimi hišami in blokom iz 50ih let bo stal stanovanjski blok s 70 stanovanji, 6 etažami in ustreznim številom garažnih mest, faktor zazidanosti 1.0, parcela brez ene same travice. Prostorski red Slovenije s svojimi izhodišči za takšno vrsto dokumentacije neuporaben in neobvezujoč dokument.

Zakon, veljavni in novi, do sedaj viden, ne opredeljuje pravih vsebin. Zbornica? Ali je bila komu že odvzeta licenca? Investitorji, naročniki pač naročajo dokumentacijo tam, kjer naletijo na manj ovir. Kako preverjati kakovost izdelane dokumentacije? Lovimo se pri pravilnih številkah parcel in mej in pri ugotavljanju pravilnosti postopkov, vsebinske kakovosti pa nihče ne preverja. Nimamo kompetentnih odborov za urbanizem, nimamo mestnih arhitektov, krajinarjev, planerjev, neodvisnih od županov, ki bi s svojim znanjem in kompetencami lahko posegali v nepravilne odločitve.


dare
Brez naslova, 18.5. 2006, 19:33

simpatično,verjetno neuresničljivo. pa vendar spoštovani, življenje v stolpnici ni tako neprijetno kot mislite mnogi med vami. sam sem mnogo let živel v 13. nadstropju in lahko vam rečem, da je mnogo prijetneje kot. npr pritličje ali 1. nadstropje. zrak,zvok, razgled in manj praha je je posledica bivanja na višini.sedaj sem v pritličju obrnjen na ulico. in posledice ...polno prahu na balkonu, okenskih policah,večji hrup,razgled na cesto....mnogi pač ne bodoi izbirali kje bodo bivali. zato podpiram vsako gradnjo,kjer bodo stanovanja. sicer bo ljubljana postala kopija trsta s slabo demografsko sliko.lep pozdrav.

Maja_S
stanovanja za vsak oceno, 19.5. 2006, 12:13

Seveda je visoko v bloku lahko tudi lepo in kakovstno življenje je možno tudi v prašnem pritličju. Naše topogledne osebne izkušnje ne bi smele vplivati na ravnanjev urbanizmu. Prav zaradi učinka na pogoje bivanja velikega števila ljudi, ki jih pogosto sploh ne poznamo, je treba o umeščanju novih objektov v mestno tkivo razpravljati bolj strokovno in očitno tudi dovolj razumljivo, sicer nas tisti, ki odločaj oo razvoju v mestu ne slišijo. Princip dela "za vsako ceno", ki smo mu pri novi stanovanjski gradnji v mestu gotovo podvrženi, se zaenkrat mnogih strokovnih kriterijev izogiba na daleč.

Anonimnež
Brez naslova, 19.5. 2006, 17:04

Predvsem se ne sme vse reducirati na enostavno obravnavo prostora po koščkih. To je glavni vzrok, da se celostno ne pristopi k prostorskim problemom in da je večina okoliških naseljencev pri vsakovrstnih takih akcijah brez besede - vse to je NEZAKONITO!
Ali bo lokacija stolpnic zopet "dobila" samostojni lokacijski načrt?
Za celotni predel z obstoječimi bloki in obstoječim vrtcem vred danes velja en zazidalni načrt s spremembami in tudi nameravana novogradnja se mora obravnavati samo KOT SPREMEMBA celotnega okoliškega zazidalnega načrta, ne pa mimo njega in izločeno.


Anonimnež
Brez naslova, 19.5. 2006, 17:46

Zadeva mora biti tudi skladna z določili strokovnih podlag k Dolgoročnemu planu mesta!
Če vsebinsko ne vključujejo take gostote, prometnega pripada, višinskih poudarkov itd.. je treba te strokovne podlage spremeniti in predhodno proučiti primernost želenega...


bojan
stolpnice in denar, 17.1. 2007, 15:07

Novogradnja poleg stare, se mora ujemati z obstoječo in z okolico. Te (tako goste in tako visoke) stolpnice pa v ta okoliš tudi slučajno ne spadajo. V oči bode, da gre le za zasluškarstvo investitorja, kar je nekje logično iz vidika investitorja. Toda odgovorne, ki pa tako gradnjo dovoljujejo, pa bi morali zamenjati, sicer pa tudi oni vedo zakaj to dovoljujejo... - denar je sveta vladar.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Pozabljena zelenica dober posel za Lesnino Inženiring
Finance 16.05.2006
>>V Dravljah bodo zrasle 18-nadstropne stolpnice
Finance 16.05.2006



(Foto: www.cabe.org.uk)


Nekdanji rezervat za novo osnovno šolo v Dravljah, kjer so predvidena nova stanovanja.


Projekt novih stanovanjskih stolpnic v Dravljah. (www.sadarvuga.com)
na vrh