info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
6. 6. 2006

"Bavarc" - zanemarjeno urbano vozlišče

Nenad Jelesijevič
Trenutno je na Bavarskem dvoru pod stolpnico S2, ki je bila nekoč v lasti SCT, manjše gradbišče. Gre za spremembo vhoda v objekt, ki ga izvaja podjetje SCT po naročilu etažnih lastnikov hiše. Tudi brez posebej globoke analize zaenkrat ni težko ugotoviti - na podlagi obrisov nastajajočega prizidka (nadstrešnice?) - da bo dodatek, novi vhod, dodobra spremenil obličje pritličnega dela objekta.

Ena glavnih značilnosti SCT-jeve stolpnice je njegovo "nasprotovanje" zemljini teži v smislu, da poglavitna zastekljena masa stolpnice leži na dveh izjemno vitkih stebrih, kar je najpomembnejša posebnost objekta. V prid tega efekta je arhitekt, najbrž, predvidel vhod eno etažo nižje in s tem uspešno sprostil prostor med nivojem ulice in objektom na dvema stebroma. Po novem bo v tem medprostoru vhod v objekt, kar bo nedvomno zmanjšalo dramatičnost efekta lebdenja velike mase. Ne spuščajoč se v strokovne odločitve in postopek, ki je potekal pred odločitvijo o gradnji, lahko s precejšnjo gotovostjo zatrdim, da bo prvotna zamisel oskrunjena in ravnotežje kompozicije porušeno, ne glede na končni videz ali funkcionalnost novega prizidka, ki bi naj bil končan do konca julija 2006 (po besedah pomočnika odgovornega vodja del). Iz celotne situacije ni težko izpeljati še to misel: abstraktnost je narušena zaradi vprašljive potrebe po drugačni funkciji, realističnost, domnevna utilitarnost (konservativnost) nacepljenega arhitekturnega konteksta se je pritihotapila z novimi časi novih, spremenjenih lastniških struktur.

Stolpnica S2 je le del prvotne urbanistične zasnove desne strani severnega vstopa v mestno središče ob Slovenski cesti. Arhitekt Milan Mihelič je na tem mestu načrtoval dve stolpnici, S1 in S2, ki bi kot podvojeni višinski dominanti označili vstop v center mesta. Leta 1980 je bila zgrajena ena, ki je danes, nedvomno, mestu v ponos. Izredno smela zasnova, čistost linij in oblik ter funkcionalnost so značilnosti, ki jih pri objektu zmeraj lahko občudujemo. Ker stoji na strateški točki in je vizualno privlačen, bi kvečjemu predlagal načrtovano in premišljeno osvetlitev objekta, ki bi mestnemu urbanemu utripu prispevala nekaj dobrega vzdušja, obiskovalcem in mimoidočim pa pomenljiv nočni prizor.

Bavarski dvor z ožjo okolico je, nedvomno, eno najpomembnejših ljubljanskih urbanih in urbanistično - arhitekturnih vozlišč. Je stičišče številnih funkcij, od prometne, prek nabora poslovnih in podjetniških, do gostinsko-turističnih, trgovskih in kulturnih. Poleg tega je področje gosto poseljeno, kar pomeni, da imajo stanovanjske funkcije območja prav gotovo veliki pomen. Na območju se nahaja več pomembnih arhitekturnih objektov. Najbolj znan je, gotovo, t. i. Kozolec, v njegovi neposredni soseščini so poslovna stolpnica S2, Eurocenter in stanovanjski stolpnici na Kersnikovi.

H kakovostni zapuščini ljubljanske (post)moderne arhitekture sodita tudi Miheličevi stanovanjski stolpnici na bližnji Kersnikovi (št. 10 in 12). Nastali med letoma 1969 in 1971 sta primera dobre arhitekture betona s prostranimi terasami in, spet, smelo statično zasnovo temelječo na konzolami. Betonska fasada stolpnic je potrebna prenove, v bližnjem Kozolcu pa je situacija še drastično slabša. Ne glede na to, da je pravno formalno bolj ali manj vse na lastnikih objekta, se preprosto moramo vprašati, kako si Ljubljana lahko dovoli tako dolgotrajno razpadanje ene ključnih mestnih fasad. Mar ni Kozolec prispodoba propadanja javnega (skupinskega) v času prevlade koncepta zasebnega? Vidim ga kot v luči prezgodaj pozabljenih smernic moderne, ki se jih degradira namesto da bi se jih izpopolnjevalo.

Reklamne površine na severni fasadi le še prispevajo nekaj ironije v celotno lastniško - finančno - strokovno - itn. problematiko. Celo z oddajo fasade za namene oglaševanja se ne uspe zbrati dovolj sredstev za kakovostno prenovo … Nedvomno je cena najema fasade za oglaševalce odločno prenizka, upoštevajoč zlasti negativni prispevek reklam k podobi mestnega jedra. Ko bo (upam, da kmalu) hiša prenovljena po (upam, da) resnično strokovnih kriterijih, je torej pričakovati tudi odstranitev vseh reklamnih panojev. Na tem mestu ni odveč pripomniti, da oglasne površine niso in ne morejo biti del resničnega in izvirnega urbanega, socialnega konteksta mesta. Mesto ne more biti reducirano le na skupek številnih posamičnih interesov.


Več:
>>Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica / Trajekt, 23.03.2006

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

GM
"STROKOVNA" NE-SAMOKRITIČNOST, 14.6. 2006, 15:27

epidemija svinjarije se širi z eurocentra na objekt S2.

OČITNO SI NEKATERI POSTEVLJAJO TRETJERAZREDNE SPOMENIKE!


GM
popravek, 14.6. 2006, 15:27

........ POSTAVLJAJO ..........

GM
again, 14.6. 2006, 15:28

..... POSTILJAJO ....... S SVINJSKIMI SPOMENIKI.......

Anonimnež
Brez naslova, 3.7. 2006, 19:21

Kaj pa avtor objekta pravi?
Saj veljajo avtorske pravice!!
Kdaj bodo vendar sredi Ljubljane v samem najožjem centru velike nepremičninske vrednosti enkrat že dokončali "torzo", ki stoji kot "faza" z natečajem zastavljene gradnje?? Obstoječa faza predstavlja v detajlih inovativno arhitekturo, v pojavnosti pa vsekakor eno elegantnejših v mestu - torej, dokončajmo jo že v celoti za ponos in funkcionalnost mestnega središča!!


Martina Lipnik
avtorji arhitekture morajo aktivneje varovati svoje stvaritve, 5.7. 2006, 12:16

V pomoč k borbi za kvaliteto arhitekturnih stvaritev in avtorske pravice arhitekta, kljub temu, da so obravnavane v praksi dokaj mačehovsko:

Z A K O N O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH - uradno prečiščeno besedilo (ZASP-UPB1) - izvleček

7. člen - Predelave avtorskih del
(1) Prevodi, priredbe, aranžmaji, SPREMEMBE in druge PREDELAVE prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela.
(2) S PREDELAVO IZ PREJŠNJEGA ODSTAVKA NE SMEJO BITI PRIZADETE PRAVICE AVTORJA PRVOTNEGA DELA.

19. člen - Pravica spoštovanja dela
(velja tudi za 44. člen – op. M. Lipnik)
AVTOR IMA IZKLJUČNO PRAVICO, DA SE UPRE SKAZITVI IN VSAKEMU DRUGEMU POSEGU V SVOJE DELO ALI VSAKI UPORABI SVOJEGA DELA, ČE BI TI POSEGI ALI TA UPORABA LAHKO OKRNILI NJEGOVO OSEBNOST.

44. člen - Omejitev pravice predelave
(1) Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela.
(2) PRI IZVAJANJU DOLOČB PREJŠNJEGA ODSTAVKA MORA LASTNIK UPOŠTEVATI AVTORJEVO PRAVICO DO SPOŠTOVANJA DELA. (GLEJ 19. ČLEN - opomba Lipnik)
(3) Kadar je bil objekt nagrajen NA JAVNEM NATEČAJU, MORA LASTNIK PRIDOBITI SOGLASJE AVTORJA. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave.


j
Brez naslova, 18.7. 2006, 15:06

Ne vem če se sploh splača odzvati na tako nestrokovno napisan članek. Tu gre prej za izražanje individualnih fantazij in frustracij kot lucidna krotična obravnava prostora. Mihelič ni načrtoval samo dveh stolpnic - na zahodni strani naj bi bile tri. Reklame pa mimogrede motijo izključno zagrenjene arhitekte.
Res zanimivo zakaj avtor ne reagira na nove posege? Vedno so bolj v skrbeh anonimni nevedni arhitekti.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Kako bi Ljubljana postala evropska prestolnica / Trajekt, 23.03.2006












Foto: Nenad Jelesijevič in www.arhitekturni-vodnik.org
na vrh